Društvo Parada ponosa

Festival Parada ponosa je festival LGBTIQ+ kulture, ki združuje in predstavlja kulturno produkcijo LGBTIQ+ skupnosti na nacionalni in mednarodni ravni. Je javna manifestacija namenjena preboju molka, uporu proti potiskanju homoseksualnosti med štiri stene, namenjena je zasedbi javnega prostora, predstavitvi življenja in dela LGBTIQ+ skupnosti, promociji človekovih pravic, enakih možnosti in svobodi izbire. Festival teži k temu, da odpira zamolčane in nevidne teme znotraj LGBTIQ+ skupnosti, ob tem pa vzpostavlja kritičen odnos do družbenih struktur ter njihove neaktivnosti in ignorance do obstoječe diskriminacije.

Osrednji dogodek (in hkrati zaključek Festivala Parade ponosa) pa je z energijo in barvami nabita paradna povorka – protestni pohod po Ljubljani LGBTIQ+ skupnosti in podpornic_kov v znamenju praznovanja njihovega mavričnega obstoja, z javno predstavitvijo političnih zahtev LGBTIQ+ skupnosti v Sloveniji v odnosu do nosilcev družbene moči, institucij in širše družbe ter v znamenju zahtev po vidnosti, enakopravnosti in spoštovanju.

V letu 2024 se Festival Parada ponosa prične v soboto, 8. junija, zaključi pa s povorko po ulicah Ljubljane v soboto, 15. junija.

Raziskave (Društvo Parada ponosa, 2017; Zavod TransAkcija, 2019; DIC Legebitra, 2014; FRA, 2020) o izkušnjah mladih LGBTIQ+ oseb v Sloveniji kažejo, da je šolsko okolje zanje drugo najbolj nevarno in nasilno. Vrstniško nasilje na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza je vse bolj pereč problem v slovenskih šolah. Šole pa so pri spopadanju s problematiko velikokrat prepuščene same sebi, brez ustreznih orodij in metod za naslavljanje LGBTIQ+ tematik. Prav tako šole nimajo nujno zadostnih pogojev za ustvarjanje varnejših in vključujočih prostorov za ranljive mlade, za preprečevanje nasilja ali za pomoč žrtvam tovrstnega nasilja.

Razvit je bil celostni modul za sodelovanje s šolami v Sloveniji na področju naslavljanja problematike vrstniškega nasilja na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali izraza v mladinskem in šolskem okolju. Namenjen je (LGBTIQ+) mladim, pedagoškim delavkam_cem in staršem, šolam ter LGBTIQ+ organizacijam ter mladinskim delavkam_cem. Izvaja se v obliki izobraževalnih aktivnosti - eno- in večdnevnih usposabljanj za mlade, pedagoške in mladinske delavke_ce, starše in trenerke_je na temo naslavljanja vrstniškega nasilja in pripovedovalstva ter varnejšega prostora in podpore mladim. Modul je namenjen tudi: večji prepoznavnosti in ozaveščenosti širše javnosti o vzrokih in posledicah vrstniškega nasilja, ki ga doživljajo mladi zaradi svoje spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza; opolnomočenju mladih LGBTIQ+ oseb z izkušnjo vrstniškega nasilja za soočanje s travmatičnimi izkušnjami; uporabo lastnih izkušenj skozi pripovedništvo (storytelling) in umetnost ter ustvarjanjem varnega prostora za izmenjavo in deljenje osebnih zgodb in izkušenj diskriminacije, nadlegovanja, spletnega ustrahovanja in premagovanja le-teh z osebnim opolnomočenjem za žrtve.

Izdana je bila tudi publikacija “Naslavljanje vrstniškega nasilja”, v kateri so predstavljene resnične zgodbe in umetniška dela mladostnic_kov o lastnih izkušnjah z vrstniškim nasiljem. Spodbuja mlade, da razmislijo o tem, ali so sami že doživeli kaj podobnega, če morda poznajo koga, ki to doživlja ali je doživljal kaj podobnega, so se že obrnili na koga ali prijavili nasilje oz bi želeli vedeti na koga se lahko obrnejo ter jim ponuja odgovore na ta vprašanja.

Osnovni princip programa je podpiranje in združevanje mladih LGBTIQ+ oseb ter zagotavljanje prostora za njihovo opolnomočenje in aktivno participacijo, pri čemer fokus ostaja na pridobivanju kompetenc ter podpori LGBTIQ+ mladim pri njihovem ustvarjanju in samorealizaciji, zagotavljanju prostora in okolja za učenje, aktivizem in mreženje za LGBTIQ+ mlade tako na lokalni kot mednarodni ravni ter nudenju podpore Festivalu Parada ponosa in so-kreaciji vsebin s strani LGBTIQ+ mladih.

Z različnimi projekti želijo ustvarjati vključujoč prostor, kjer se mlade LGBTIQ+ osebe udejstvujejo in realizirajo svoje ideje, spodbujajo večjo aktivno participacijo mladih LGBTIQ+ oseb znotraj delovanja društva poudarjajo večje udejstvovanje LGBTIQ+ mladih na področju prostovoljstva, skrbijo za opolnomočenje mladih LGBTIQ+ oseb na različnih področjih ter delujejo v smeri vidnosti in večje prepoznavnosti potreb in specifik LGBTIQ+ mladih znotraj mladinskega sektorja v Sloveniji.

Ciljna skupina so LGBTIQ+ mladi, ki se ukvarjajo z aktivizmom ali se želijo ukvarjati z aktivizmom, se želijo vključiti v prostovoljski program LGBTIQ+ organizacije, si želijo prispevati in soustvarjati program Društva in Festivala Parada ponosa, si želijo pridobiti kompetence na področju organizacije in izvedbe dogodkov, vodenja aktivnosti, načrtovanja festivala ali (se želijo (še bolj) izuriti v pripovedništvu, se vključiti v bazen pripovedovalk_cev Društva Parada ponosa in sodelovati na aktivnostih s pripovedništvom).

Društvo je od leta 2015 mladim prijazna prostovoljska organizacija. Učinki programa se kažejo tudi v večji ozaveščenosti v LGBTIQ+ skupnosti o pomenu prostovoljstva, v opolnomočenju (LGBTIQ+) mladih za aktivno participacijo v družbi ter s krepitvijo razvoja širšega nevladnega sektorja.

Vsako leto se v izvedbo Festivala vključi več kot 100 mladih prostovoljk_cev iz Slovenije in tujine, čez leto pa aktivnosti podpira 20 rednih prostovoljk_cev. Prostovoljstvo je tudi eden od glavnih stebrov društva: zavedajo se njegove moči za participacijo mladih, povečevanje vidnosti LGBTIQ+ skupnosti in aktivacijo celotne družbe. Zavedajo se tudi, da vse organizacije ne nudijo zadostne podpore mladih LGBTIQ+ osebam, zato je njihovo poslanstvo predvsem le-te vključevati v svoje delovanje in jim nuditi priložnosti. V svoje aktivnosti vključujejo tudi mednarodne prostovoljke_ce, večinoma prek programa Evropske solidarnostne enote. Do zdaj so gostile_i več kot 40 prostovoljk_cev na kratkoročni in 9 na dolgoročni izmenjavi.

Izdelana je bila tudi publikacija “Vključevanje in podpiranje LGBTIQ+ mladih v projektih (prostovoljstva) Evropske solidarnostne enote: smernice za organizacije” (v elektronski obliki dostopna na spletni strani). Ta ponuja nekaj enostavnih smernic in nasvetov za vključevanje LGBTIQ+ mladih v projekte prostovoljstva Evropske solidarnostne enote (ESE) ter za nudenje podpore v času izvajanja projekta.

SQVOT - Program za zmanjševanje posledic manjšinskega stresa celostno naslavlja problematiko brezdomstva in stanovanjske izključenosti med LGBTIQ+ mladimi.

S projektom želijo vzpostaviti poznavanje stanja na področju bivanjskih razmer LGBTIQ+ oseb v Sloveniji in razumeti fenomen tveganja za brezdomnost in stanovanjsko izključenost. Kratkoročno prioriteta ostaja vzpostavitev preventivnih in podpornih storitev za mlade LGBTIQ+ osebe s povečanim tveganjem za brezdomnost ali stanovanjsko izključenost ter vzpostavitev mehanizma kratkoročnih kriznih namestitev za mlade LGBTIQ+ osebe v hudi (stanovanjski) stiski. Dolgoročno pa želijo ohraniti vlogo opazovalca, posrednika in zagovornika ter vzpostaviti stalen dialog z relevantnimi odločevalkami_ci za sistemsko naslavljanje problematike.

Projekt se osredotoča na brezplačno psihološka in čustvena podpora, varno okolje za pogovore in iskanje načinov za sprostitev stresa in napetosti. Pogovori v skupini so namenjeni deljenju izkušenj, iskanju idej za izboljšanje počutja in načinov za upravljanje s stresnimi situacijami, razreševanje dilem, s katerimi se srečujejo in včasih tudi zgolj razgreti debati o Evroviziji. Prav tako se v okviru projekta zagotavlja kratkoročne krizne namestitve za osebe, ki so se znašle v hudi stanovanjski stiski in potrebujejo prostor za spanje. V krizno namestitev se lahko vključijo osebe, stare med 18 in 30 let. Bivanje traja predvidoma 14 dni, v tem času pa skupaj aktivno iščejo dolgoročnejše rešitve za bivanje. Prav tako pa se prizadetim nudi brezplačno podporo pri obvladovanju uradnih postopkov, papirologija in drugih formalnih situacij.

Organizirajo tudi skupnostne dogodke - t. I. “SQVOT Dnevna soba”, ki svoja vrata odpre vsak drugi ponedeljek v Klubu Monokel na Metelkovi v Ljubljani, kjer se družijo med 17.00 in 20.00. Je prostor za vse mlade LGBTIQ+ osebe, ki: se želijo družiti z vrstnicami_ki, imajo željo po skupnosti, se želijo pogovarjati o različnih temah, ki jih zanimajo, preživeti čas med kul folkom in spoznati nove prijateljice_e, pogrešajo varen prostor, kjer lahko preživljajo svoj prosti čas, želijo prostor za pogovore o življenju, duševnem zdravju, stanovanjskih stiskah in vseh ostalih življenjskih vprašanjih.

Projekt je namenjen (mladinskim) organizacijam ter mladinskim delavkam_cem ter vsem, ki delajo z mladimi za zagotavljanje višjega nivoja kvalitete mladinskega dela. Želijo si, da (mladinske) organizacije v Sloveniji prepoznajo vključujočnost kot pomemben element svojega delovanja in aktivno delajo na vzpostavitvi/razvoju le-te, s poudarkom na večjemu sodelovanju mladih z manj priložnostmi pri kreiranju in izvajanju programov mladinskih organizacij v MOL ter delitvi dobrih praks med (mladinskimi) organizacijami. Poleg tega je bil vzpostavljen izobraževalni program za vključujoče organizacije z naborom orodij in strategij za večjo vključenost, prav tako pa je bil izdan tudi priročnik za organizacijski razvoj “Vključujoče organizacije”, s katerim želijo tako mlade, kot njihove organizacije, opolnomočiti, jim ponuditi orodja za dostopanje do širšega in bolj raznolikega kroga mladih uporabnic_kov, ki se bodo bolj aktivno in dolgoročno vključevale_i v aktivnosti (mladinskih) organizacij ter seveda pomembno priložnost in podporo pri razvoju organizacije kot take.

Poleg tega so se, z namenom opolnomočenja in opremljanja (mladinskih) organizacij za bolj vključujoče in kvalitetno delo z mladimi ter z željo po boljšem povezovanju in strateškem sodelovanju mladinskih organizacij v Sloveniji, v Društvu Parada ponosa odločile_i povezati večje število mladinskih ter sorodnih organizacij, ki delujejo tudi na področju mladih v MOL v Mrežo vključujočih mladinskih organizacij.

S strani mladih, ki delujejo v različnih mladinskih organizacijah so zaznale_i potrebo, da bolj organizirano, konkretno in celostno stopijo skupaj k intersekcijskemu vključevanju mladih z manj priložnostmi, saj se jim še vedno dogaja, da se jim na terenu izmuznejo najbolj ranljive skupine mladih, oz. jih težko zadržijo. Menijo, da je nastopil čas, da se organizacije, ki se posvečajo vključevanju mladih z manj priložnostmi (socialno ogroženih mladih, mladih, ki so izpadli iz šolanja, mladih, ki jih pesti stanovanjska negotovost, LGBTIQ+ mladih, gluhih in naglušnih, slepih in slabovidnih mladih, mladih z gibalno oviranostjo, mladih z motnjo v duševnem razvoju, mladih s težavami z duševnim zdravjem, mladih, ki pripadajo etničnim manjšinam ali pa imajo begunsko izkušnjo itd.) ali pa vsaj stremijo k vključevanju omenjene populacije, povežejo in okrepijo sodelovanje z namenom bolj vključujočega mladinskega dela.