Razpisi, razgrnitve in javne objave

Osnutka bosta javno razgrnjena od 11. septembra 2002 do 11. oktobra 2002 v prostorih Oddelka za urbanizem Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Poljanska 28, Ljubljana, v prostorih Oddelka za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Četrtna skupnost Rožnik, Viška cesta 38 in Brdnikova ulica 14, Ljubljana.

Javna obravnava osnutkov bo v torek, 1. oktobra 2002, ob 18.00 uri, v prostorih Oddelka za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Četrtna skupnost Rožnik, Brdnikova ulica 14, Ljubljana.

Pisne pripombe k osnutkoma se lahko vpiše v knjige pripomb na krajih razgrnitve ali pošlje na Oddelek za urbanizem Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Poljanska 28, Ljubljana. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.

Javna obravnava osnutka bo v četrtek, 27.06.2002, ob 18.00 uri, v prostorih Oddelka za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Vojkova 1, Ljubljana.

Pisne pripombe k osnutkoma se lahko vpiše v knjige pripomb na krajih razgrnitve ali pošlje na Oddelek za urbanizem Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Poljanska 28, Ljubljana. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.

Javna obravnava osnutka bo v četrtek, 27.06.2002, ob 18.00 uri, v prostorih Oddelka za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Kebetova 1, Ljubljana.

Pisne pripombe k osnutkoma se lahko vpiše v knjige pripomb na krajih razgrnitve ali pošlje na Oddelek za urbanizem Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Poljanska 28, Ljubljana. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.

Osnutek bo javno razgrnjen od 26. aprila 2002 do 31. maja 2002 v prostorih Oddelka za urbanizem Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Poljanska 28, Ljubljana, v prostorih Upravne enote Ljubljana, Izpostava Moste-Polje, Proletarska 1, Ljubljana, in v prostorih Oddelka za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Kvedrova 32, Ljubljana.

Javna obravnava osnutka bo v sredo, 15. maja 2002, ob 18. uri v Srednji šoli tiska in papirja, Pokopališka ulica 33, Ljubljana.

Pisne pripombe k osnutku se lahko vpiše v knjige pripomb na krajih razgrnitve ali pošlje na Oddelek za urbanizem Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Poljanska 28, Ljubljana.

Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.

Javna obravnava osnutka bo v sredo, 17.4.2002, ob 17.00 uri v prostorih Oddelka za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Četrtna skupnost Center, Štefanova 11, Ljubljana.

Pisne pripombe k osnutku se lahko vpiše v knjige pripomb na krajih razgrnitve ali pošlje na Oddelek za urbanizem Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Poljanska 28, Ljubljana. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.

Osnutek Odloka o ureditvenem načrtu za območje urejanja CO 1/38 – Križevniška obravnava območje med Križevniško, Bregom, Salendrovo in Gosposko.

Javna obravnava osnutka bo v torek, 16.4.2002, ob 17.00 uri v prostorih Oddelka za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Kosijeva ulica 1, Ljubljana Šentvid.

Osnutek Odloka o spremembi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za urbanizem Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Poljanska 28, Ljubljana, v prostorih Oddelka za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Četrtna skupnost Šentvid, Prušnikova 106, Ljubljana Šentvid, in v prostorih Oddelka za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Kosijeva ulica 1, Ljubljana Šentvid.

Javna obravnava osnutka bo v torek, 16.4.2002, ob 17.00 uri v prostorih Oddelka za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Kosijeva ulica 1, Ljubljana Šentvid.

Pisne pripombe k osnutku se lahko vpiše v knjige pripomb na krajih razgrnitve ali pošlje na Oddelek za urbanizem Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Poljanska 28, Ljubljana. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.

Osnutek Odloka o spremembi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče – Vižmarje obravnava uskaditev odloka z odločbo ustavnega sodišča in se nanaša na območje urejanja ŠS 6/12 Brod, ki leži južno od Marinovševe in zahodno od Tacenske.

Javna obravnava osnutka bo v ponedeljek, 11. februarja 2002, ob 16.00 uri v prostorih Oddelka za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Pot k ribniku 20, Ljubljana.

Javna obravnava osnutka bo v četrtek, 14. 2. 2002, ob 17. uri v prostorih Oddelka za lokalno samoupravo MU MOL na Zarnikovi 3 v Ljubljani.

Naročnik natečaja:
Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava
Mestni trg 1, Ljubljana
in Slovenske železnice d.d.
Kolodvorska 11, Ljubljana

V sodelovanju z:

• Matično sekcijo arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov inženirske zbornice Slovenije (MSA IZS)
  Dunajska 104, Ljubljana in
• strokovnimi društvi DAL, DUPPS in DKAS.

Potek natečaja

Razpis natečaja je bil objavljen v Uradnem listu RS 28. 12. 2001, v dnevniku Delo in na spletni strani IZS MSA dne 29. 12. 2001.

Naročnik je za organizacijo natečaja izbral žirijo v sestavi:

Predsednica: Viktorija Potočnik, županja

Podpredsednik: Igor Jurančič, udia

Člani:

• mag. Igor Zajec, udig
• Peter Lorenz, udia 
• dr. Bogdan Zgonc, udig 
•  Jožef Slokar, udig 
•  Boris Zrimc, udig 
•  prof. Meinhard von Gerkan, udia (IZS MSA )
•  prof.dr. Aleš Vodopivec, udia (IZS MSA) 
•  mag. Andrej Černigoj, udia (IZS MSA) 
•  Aleš Šarec, udia (IZS MSA) 
•  Mirko Brnič, udia (IZS MSA) 
•  Uroš Lobnik, udia (IZS MSA) 
•  prof. Dušan Ogrin, udi (IZS MSA)

Stalni namestniki:

• Marjan Cerar, udia
• Alenka Pirnat, univ.dipl.oec. 
• dr.Drago Sever, udig (IZS MSA) 
• mag.Ina Šuklje Erjavec, udika (IZS MSA)

Poročevalci: 

• mag.Miran Gajšek, udia (urbanizem)
• Peter Pahor, udia (urbanizem) 
• Axel Kühn, dipl.ing. (promet) 
• Jože Kavčič, univ.dipl.oec. (ekonomika)

Skrbniki:

• mag. Janez Lajovic, udia
• Irena Gerl Klančar, udia 
•  Marinka Škrilec Lukač, udia

Dne 25. 02. 2002 je bil v Stekleni dvorani uprave SŽ na Kolodvorski 11 organiziran kolokvij za natečajnike, na katerem so oba naročnika natečaja in žirija odgovarjali na zastavljena vprašanja.

Žirija je dala odgovore tudi na spletnih straneh IZS MSA www.arhiforum.com in www.izs.si 05. 03 2002 v slovenskem in angleškem jeziku.

Na naslov IZS MSA je prispelo 32 natečajnih elaboratov. Od teh jih je šest prispelo po predpisanem roku in so bili v skladu z razpisnimi pogoji in sklepom ocenjevalne komisije (en glas proti) izločeni iz ocenjevanja.

Po razpravi glede vsebinske popolnosti elaboratov je glede na razpisne pogoje žirija sprejela sklep (en glas proti), da se projekt št. 8 zaradi nepopolnosti izloči, projekt št. 25 pa se obravnava izven konkurence.

Javna obravnava osnutka bo v četrtek, 12. julija 2001, ob 18.00 uri v prostorih Mestne občine Ljubljana, Trg MDB 7, Ljubljana.

Javna obravnava osnutka bo v torek, 10. julija 2001 ob 17.00 uri v prostorih Oddelka za urbanizem Mestne občine Ljubljana, Poljanska 28, Ljubljana.

Javna obravnava osnutka bo v sredo, 20. junija 2001 ob 18.00 uri v prostorih Oddelka za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Izpostava Zadobrova - Sneberje, Zadobrovška 88, Ljubljana.

Javna obravnava osnutka bo v ponedeljek, 18. junija 2001 ob 18.00 uri v prostorih Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Trg Mladinskih delovnih brigad 7, Ljubljana.

Razpisovalec natečaja: ZIL Inženiring d.d. in Inženirska zbornica Slovenije – Matična sekcija arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov v sodelovanju z DAL, DUPPS in DKAS (razpisno gradivo december 2000, dopolnjeno aprila 2001; rok za oddajo natečajnih del je bil 25. september 2001).

Oblika in vrsta natečaja: Javni, anonimni, enostopenjski, urbanistični natečaj za pridobitev strokovnih podlag, kot podlaga za spremembo PUP-a za območje obdelave ŠP 1/3 Viator - Center Šiška.

Predsednica 15-članske ocenjevalne komisije je bila Majda Mlakar, udia, njen namestnik pa Dare Lečnik, udia.

Nagrade:

• 1. nagrada: 3.000.000 SIT,
• 2. nagrada: 2.000.000 SIT,
• 3. nagrada: 1.500.000 SIT,
• trije odkupi vsak po 500.000 SIT.

Namen, izhodišča in cilji natečaja 

Lokacija – prostor s pomembno mestno in programsko funkcijo

Območje obdelave se nahaja v območju urejanja ŠP 1/3 in obsega zemljišče v SZ kvadrantu prostorske celote. Na JV sega kompleks do obstoječe hale Avtomontaže, na SV do trafo postaje in kovinarskega podjetja Maja, na SZ do servisne ceste ob obvoznici in na JZ do Celovške ceste.

Lokacija na križišču obvoznice in vpadnice je prostor s pomembno mestno in programsko funkcijo, ki narekuje visoko izrabo razpoložljivih površin, kar omogoča tudi za gradnjo ugodna sestava tal. Natečajni kompleks se pojavlja na izrazito vidnem in frekvenčnem mestu. Njegova pojavnost naj zaznamuje pomembno križanje mestne vpadnice z gorenjske strani s mestno hitro cesto. S tem dobi prevladujočo vlogo šišenskega kraka mesta, kar naj se odrazi tudi v arhitekturi.

Dnevni center krajanov: zapolnitev doživljajskega vakuuma

Šiška je območje z več kot 80 tisoč prebivalci, ki nima ustreznih spremljajočih kulturnih in rekreativnih površin, servisov in trgovske mreže. Dnevna oskrba z živili sicer še zadošča, ponudba ostalih izdelkov pa ni zadostna. Tudi velike stanovanjske soseske v neposredni bližini nimajo realiziranih, z načrti predvidenih centralnih spremljajočih objektov. Tisti, ki obstajajo, pa so nezadostni za sodobno oskrbo prebivalcev, tako da so večinoma vezani na mestno središče, kar pa dodatno povečuje prometne tokove znotraj mesta.

Še bolj kot oskrba pa šišenskemu kraku primanjkuje program različnih kulturnih dejavnosti za vse generacije. Zaradi slabih rešitev je Šiška obstala na stopnji spalnega naselja brez kompleksov in površin s centralnimi dejavnostmi, Celovška cesta pa je prometni koridor namesto nakupovalni bulevar. K saniranju takega stanja je treba po mnenju razpisovalca pristopiti z novimi rešitvami izven okvirjev starih preživelih zasnov.

Šiška potrebuje novi center celotnega kraka, ki bo združeval trgovske, poslovne, upravne, gostinske, kulturne in zdravstveno rekreacijske dejavnosti. Center naj bi pomenil dnevni prostor krajanov ter bi zapolnil kulturni in doživljajski vakuum Šiške.

Največji izziv: Urbanistično oblikovanje

V oblikovnem in funkcionalnem smislu je treba prostor obravnavati kot celovit organizem, s prepletanjem funkcij javnega in poslovnega življenja, ob upoštevanju omejitev, ki so podane s prostorskimi ureditvenimi pogoji.

Eden največjih problemov ali največji izziv tega natečaja je urbanistično oblikovanje kompleksa na tako pomembni lokaciji. Prostorska izpostavljenost od blizu in od daleč, križanje dveh najbolj prometnih cest v Ljubljani in Sloveniji ter privlačen in vsestranski program pogojujejo najkakovostnejšo zasnovo in oblikovanje.

Urbanistično oblikovanje mora upoštevati različne prostorske sklope, v katerih bo kompleks prisoten:

• V območju prevladuje morfologija večjih stavbnih mas. Celovško cesto v obravnavanem odseku opredeljujemo kot območje zrahljanega koridorja. Objekti se v nepravilnem ritmu izmenjujejo s praznimi prostori, kjer je možen pogled v globino.
• Novi kompleks bo sooblikoval cestni prostor Celovške ceste, kjer ločujemo dve prostorski enoti: cestni prostor kot mestni bulevar s poslovnim in trgovskim programom in obojestranski drevoredi.
• Programska zasnova natečaja

Program zajema naslednje skupne dejavnosti in približno kvadraturo:

• parkiranje (predvidoma v podzemnih etažah in na nivoju terena v SZ delu kompleksa): približno 55.000 m2 (ožje območje obdelave) oziroma max. 136.600 m2 (bruto etažna površina nadzemnega dela);
• poslovni prostori (podjetja, zastopstva firm, zavarovalnice, banke, politične stranke itd.): 17.500 m2;
• splošni program – lokali, kot na primer banke, pošta, zavarovalnice, turistične agencije, založbe, storitve varovanja otrok, lokalna samouprava itd.: od 2.500 do 3.500 m2;
• trgovinski lokali (splošno - na primer lekarna, drogerija, medicinski pripomočki, bio prehrambni artikli, frizer, cvetličarna, kozmetika, papirnica, tobak, časopisi, knjigarna, optik – okulist, foto material, kopirnica itd.): od 2.300 do 3.000 m2;
• trgovski lokali (blagovnica in specializirane trgovine, na primer tekstil, obutev, modni dodatki, butiki, šport itd.): 28.500 m2
• kultura in razvedrilni program (na primer galerije, mednarodno kulturno središče, večnamenska koncertna dvorana, večnamenske manjše dvorane, kino dvorane, zunanji prireditveni prostor, interaktivno središče, igralni avtomati, multimedijski razstavni prostor, TV studio, digitalni roto studio, cyber cafe): 16.100 m2;
• hotel (hotelska veriga, kot na primer poslovni apartmaji in nastanitve): 7.500 m2;
• zdravstvo (kot na primer splošna ambulanta, zasebne ambulante in diagnostični center): od 1.500 do 2.000 m2; 
• rekreacija (na primer fitnes, savna, solarij, kozmetični salon, kopeli in masaže): od 1.200 do 1.500 m2; 
• gostinstvo (na primer nacionalne in specializirane restavracije, fast-food restavracija, kavarna, bifeji): 3.300 m2; 
• servisi (na primer čistilnica, čistilnica avto prevlek, avtopralnica, avto servis): 1.100 m2; 
• uprava centra in tehnični prostori (na primer servis, varovanje, čiščenje, vzdrževanje in administracija): 2.000 m2.

Skupna površina 86.000 m2.

Javni anonimni enostopenjski državni natečaj za območje urejanja CR 3/3 Kopališče Ilirija je bil izveden v dveh delih:

• urbanistično anketni natečaj za širše območje stičnega pasu mesta s parkom Tivoli in oblikovanje križišča pri Delavskem domu;
• arhitekturni, projektni natečaj za pridobitev projektne rešitve na podlagi predloženih programov za območje urejanja CR 3/3 Kopališče Ilirija.

Razpis je bil objavljen 10. junija 2000 v dnevniku Delo. Oddaja natečajnih del prvega dela natečaja je bila do 15. decembra 2000, drugega dela natečaja pa 16. marca 2001. Ocenjevalna žirija je svoje delo zaključila na 11. seji, dne 17. aprila 2001, kjer je podelila prve tri nagrade. Razstava je bila med 10. in 31. majem 2001 v steklenem atriju Magistrata.

Zaradi vsega obžalovanja vrednega bojkota, ki ga je v zvezi s tem natečajem organiziralo Društvo arhitektov Ljubljana, Društvo urbanistov Ljubljana in Društvo krajinskih arhitektov (ali celo Zveza arhitektov Slovenije in pristojna sekcija Inženirske zbornice), so bili predloženi trije projekti. Vendar so tudi ti projekti, ki zelo različno obravnavajo zadano nalogo, koristen prispevek k strokovnemu razčiščevanju urbanistične, arhitekturne in gradbeno-programske problematike planskega območja CR 3/3 oziroma kopališča Ilirija, javne mestne parkirne garaže in spremljajočega programa. To je podkrepljeno tudi z dejstvom, da so nekateri ljubljanski arhitekti vzporedno sodelovali pri javni anketi Pogledi na Ljubljano - prostorski koncepti (urbanistična anketa) in si za obdelavo svojih predlogov izbrali obravnavano območje. Vsekakor so se zelo očitno dotaknili urbanistično-oblikovalske preobrazbe obrobja Tivolija ali stičnega območja med ožjim mestnim središčem in parkom Tivoli. Tako lahko z veliko večjo zanesljivostjo presojamo posledice posegov v ta prostor in ugotovimo, da bo treba pred izdelavo končnih načrtov izdelati potrebne dodatne prometno-tehnične presoje obremenitev in eventualnih intervencij v obstoječo prometno infrastrukturo ter morebitnih vplivov na prostorske ureditvene pogoje ali zazidave obravnavanega območja in sosednjih območij.

Predvidena lokacija poslovno parkirnega objekta na vogalu med Zaloško in Njegoševo cesto z oznako Šarabon izhaja iz elaborata Parkirne hiše v ljubljanskem mestnem središču. Elaborat smo leta 1997 izdelali na Oddelku za urbanizem in okolje. Pomeni povzetek in strokovna stališča iz dotedanjih verificiranih in drugih študijskih gradiv v zvezi z urejanjem mirujočega prometa v mestnem središču.

Mestni svet Mestne občine Ljubljana je na 7. seji, dne 15. julija 1999, sprejel Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del prostorske celote C6 Vodmat (Klinični center - sever) (Uradni list RS, št. 74/99). Odlok na omenjeni lokaciji dopušča gradnjo poslovno parkirne hiše Šarabon z javnim pritličjem.

Namen natečaja

Namen natečaja je bil pridobitev najustreznejše idejne rešitve poslovno parkirne hiše »Šarabon« z vso zunanjo ureditvijo. Razpis javnega, anonimnega, enostopenjskega, projektnega natečaja je bil objavljen 12. maja 2000 v dnevniku Delo in Uradnem listu RS. Oddaja natečajnih del je bila do 15. septembra 2000. Ocenjevalna žirija je svoje delo zaključila na 9. seji, dne 24. oktobra 2000, kjer je podelila prvi dve nagradi ter namesto tretje nagrade pet enakovrednih odkupov, katerim je zvišala skupno vrednost na 2,1 milijonov tolarjev. Razstava je bila med 27. novembrom 2000 in 7. decembrom 2001 na Ljubljanskem gradu.