Nepremičnine MOL

Ravnanje z nepremičnim premoženjem

Nepremično premoženje kot del stvarnega premoženja v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti predstavlja pomemben del premoženja.

Pri razpolaganju in upravljanju z nepremičnim premoženjem je potrebno ravnati v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje in v skladu z načeli ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Prav zaradi načela preglednosti in javnosti postopkov sta Oddelek za ravnanje z nepremičninami in Center za informatiko Mestne občine Ljubljana ( v nadaljevanju MOL) pripravila spletno aplikacijo »Nepremičnine MOL«.

Spletna aplikacija omogoča transparenten vpogled v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL, enoten vpogled v javne objave razpolaganj, enoten način pridobivanja informacij s strani zainteresiranih ponudnikov in statistično obdelavo in spremljanje javnih objav.

Na spletni strani »Nepremičnine MOL« so objavljene nepremičnine v lasti Mestne občine Ljubljana, ki so v letnem načrtu razpolaganj z nepremičnim premoženjem in nepremičnine, ki so v načrtu oddaje v najem. Iskalnik vam omogoča hitro iskanje nepremičnin po »Vrsti nepremičnine«, »Vrsti razpolaganja« in »Metodi razpolaganja«.

Za pregled nepremičnin, ki so trenutno javno objavljene izberete v izbiri Metode razpolaganja možnost »Trenutne javne objave«, za celoten seznam nepremičnin pa izberete »V letnem načrtu razpolaganja«.

Javne objave

Na javno objavo lahko kandidirate le takrat ko je le ta objavljena, v roku ter na način, ki je določen pri posamezni javni objavi v skladu z določili posamezne razpisne dokumentacije. Za obveščanje o javnih objavah se lahko prijavite tudi v zavihku e-nepremičnine tako, da v spletni obrazec vpišete zahtevane podatke, MOL pa vas bo sproti obveščala o javnih objavah.

Vse veljavne javne objave so objavljene le v »Razpisi, razgrnitve in javne objave«, dostop preko zavihka zgoraj.

Ogledi nepremičnin

Posamezne nepremičnine, ki so predmet razpolaganja si je mogoče ogledati v času ko je pri posamezni nepremičnini odprt prijavni obrazec za prijavo na ogled in v času javne objave. Prijavo na ogled nepremičnine vam omogoča spletni obrazec, ko je objavljen ob javni objavi. O morebitni spremembi časa ogleda nepremičnine boste obveščeni s povratnim sporočilom na vaš e- naslov.

Razpolaganje z nepremičnim premoženjem – prodaja

Razpolaganje z nepremičnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti urejata Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, (ZSPDSLS-1), (Ur. l. RS, št. 11/2018) in Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/2011, in nasl.), ki se uporablja do uveljavitve nove uredbe po ZSPDSLS-1 v kolikor ni z njim v nasprotju.

Nepremično premoženje, ki je predmet razpolaganja mora biti vključeno v letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki je del načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana. Sprejme ga Mestni svet Mestne občine Ljubljana na predlog organa, pristojnega za izvrševanje proračuna. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem se predloži v sprejem skupaj s predlogom proračuna.

ZSPDSLS-1 določa izjeme od obvezne vključitve v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki nastanejo v primeru spremenjenih prostorskih potreb upravljavcev nepremičnega premoženja in jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv. V teh primerih se lahko sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem, vendar lahko skupna vrednost teh poslov znaša največ 20 % skupne vrednosti načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem. Skupno vrednost pravnih poslov v skladu s to izjemo vsako leto določi svet samoupravne lokalne skupnosti v roku 30 dni po sprejemu proračuna.

Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se praviloma izvede z javno dražbo, razen če se z javnim zbiranjem ponudb pričakuje višja kupnina.

Postopek razpolaganja je javen, razen kadar poseben zakon določa drugače. Postopek se vodi na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh udeležencev v postopku in zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev.

Nepremično premoženje, ki je predmet razpolaganja, mora biti pred izvedbo postopka ocenjeno. Pred razpolaganjem s posameznim nepremičnim premoženjem, katerega posamična vrednost je izkustveno višja ali enaka 20.000 eurov, mora njegovo vrednost oceniti pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, ki je imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ali sodni cenilec, imenovan na podlagi zakona, ki ureja status in delovanje sodnih cenilcev.

S cenitvijo ugotovljena vrednost nepremičnine je ocenjena vrednost. Izhodiščna oziroma izklicna vrednost nepremičnine je vrednost, ki jo upravljavec določi ob izbiri metode ravnanja s stvarnim premoženjem in je enaka ocenjeni vrednosti ali je višja od te vrednosti.

Na dan sklenitve pravnega posla cenitev nepremičnega premoženja, ki je predmet takega posla, ne sme biti starejša od dvanajst mesecev. Nepremično premoženje se ne sme prodati ali menjati pod ocenjeno vrednostjo, razen v primerih iz sedmega odstavka 35. člena in drugega odstavka 53. člena ZSPDSLS-1.

Nepremično premoženje se lahko brezplačno odsvoji le, če je pridobitelj oseba javnega prava razen javnega podjetja in je to v javnem interesu za graditev javnih objektov ali za uporabo že zgrajenih javnih objektov.

Vse zainteresirane kupce vabimo, da se prijavite na elektronsko obveščanje o javnih objavah prodaje nepremičnin. To storite tako, da odprete zavihek e-nepremičnine ter vpišete podatke v že pripravljen spletni obrazec.

Oddaja nepremičnin v najem

Oddaja v najem, oddaja v občasno uporabo in brezplačno uporabo so del upravljanja z nepremičnim premoženjem v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju MOL), ki jih ureja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ZSPDSLS-1 (Ur. l. RS, št. 11/2018), Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/2011 in nasl.), ki se uporablja do uveljavitve nove uredbe po ZSPDSLS-1 v kolikor ni z njim v nasprotju.

Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti določa, da se nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, lahko odda v najem.

Postopek oddaje v najem

Nepremično premoženje se, upoštevajoč predviden letni prihodek od oddaje nepremičnin v najem, odda v najem po eni od metod iz prvega odstavka 49. člena tega zakona in po postopku iz 53. člena tega zakona, pri čemer vrednosti predstavljajo višino najemnine.

V primeru iz tretjega odstavka 62. člena tega zakona se nepremično premoženje samoupravnih lokalnih skupnosti odda v najem na podlagi metode javnega zbiranja ponudb. Objava javnega zbiranja ponudb vsebuje merila, ki so poleg ponujene najemnine odločilna za izbor najugodnejšega ponudnika. Objava poleg meril vsebuje navedbo, da bo sestavni del pogodbe o oddaji nepremičnega premoženja v najem tudi določilo o sankcijah za morebitno kršitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti najemnika, s katerimi bo zagotovljeno uresničevanje razvojnega programa samoupravne lokalne skupnosti in gospodarnost oddaje v najem.

Če se stvarno premoženje oddaja v najem, višina najemnine pa v enem letu izkustveno preseže 10.000 eurov, se pred sklenitvijo pravnega posla opravi cenitev višine najemnine.

Pod ocenjeno vrednostjo se lahko odda v najem nepremično premoženje samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je namenjeno poslovni dejavnosti, zlasti dejavnosti domače in umetnostne obrti in kulturni dejavnosti, pri čemer je med ponudbami, ki so v skladu z razvojnim programom samoupravne lokalne skupnosti, merilo za izbor najugodnejšega ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba.

Čas trajanja oddaje v najem

Nepremično premoženje lahko upravljavci oddajo v najem za določen čas, vendar ne za dlje kot pet let, ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.

Poleg najemnine je obveznost najemnika oz. uporabnika tudi, da krije tudi obratovalne stroške, stroške manjših vzdrževalnih del stroške zavarovanja in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo.

Postopek oddaje v občasno uporabo

Mestna občina Ljubljana lahko oddaja posamezno nepremično premoženje, če to ni v nasprotju z namembnostjo nepremičnine in se z uporabo ne krni ugled lastnika in upravljavca nepremičnega premoženja, tisto nepremično premoženje, ki je razvidno iz seznama nepremičnega premoženja za oddajo v občasno uporabo. V občasno uporabo jih lahko oddaja po posameznih urah ali dnevih, pri čemer oddaja po urah ne sme preseči povezanih 23 ur, oddaja po dnevih pa ne povezanih 31 dni.

Uporabnina za oddajo nepremičnega premoženja Mestne občine Ljubljana bo po sprejetju cenika, ki bo objavljen na spletni strani mestne občine Ljubljana.

Seznam nepremičnega premoženja za oddajo v občasno uporabo.

Cenik uporabnine za oddajo v občasno uporabo.

Postopek oddaje v brezplačno uporabo

Nepremično premoženje Mestne občine Ljubljana, ki ga ne potrebuje noben upravljavec ali uporabnik, se lahko da v brezplačno uporabo po metodi javnega zbiranja ponudb ali z neposredno pogodbo:

  • osebam javnega prava za opravljanje javnih nalog,
  • nevladnim organizacijam, ki jim je podeljen status delovanja v javnem interesu, za opravljanje tistih dejavnosti, za katere jim je podeljen status,
  • socialnemu podjetju ali nepridobitni pravni osebi, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja socialno podjetništvo, ki namerava poslovati kot socialno podjetje in bo začela postopek registracije v skladu z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: nepridobitna pravna oseba), v obsegu, ki je potreben za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena, ali
  • mednarodnim organizacijam, katerih članica je Republika Slovenija in imajo na njenem ozemlju svoj sedež, agencijo, oddelek, predstavništvo ali pisarno, za izvajanje njihovih nalog.
  • Pravno poslovni uporabniki iz prejšnjega odstavka so dolžni Mestni občini Ljubljana za uporabo nepremičnega premoženja na podlagi prejšnjega odstavka izročiti neupravičeno prejeto korist v višini določene najemnine za uporabo:
  • od dneva prenehanja statusa ali okoliščine, ki sta bila podlaga za sklenitev pogodbe o brezplačni uporabi,
  • od dneva začetka uporabe nepremičnega premoženja, ki je določen v pogodbi o brezplačni uporabi, če se nepridobitna pravna oseba iz tretje alineje prejšnjega odstavka, v šestih mesecih po sklenitvi pogodbe o brezplačni uporabi ne registrira kot socialno podjetje ali
  • od dneva pravnomočnosti odločbe o prepovedi poslovanja kot socialno podjetje.

Določilo o obveznosti izročitve neupravičeno prejete koristi iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina pogodbe o brezplačni uporabi, pri čemer se za določitev višine najemnine uporabljajo določbe tega zakona.

Pravno poslovni uporabniki iz prvega odstavka tega člena, ki sklenejo pogodbo o brezplačni uporabi nepremičnega premoženja, krijejo obratovalne stroške, stroške manjših vzdrževalnih del, stroške zavarovanja in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo.

Čas trajanja oddaje v brezplačno uporabo in odpovedni razlogi

Nepremično premoženje se lahko odda v brezplačno uporabo za čas opravljanja nalog oziroma zgoraj navedenih dejavnosti, vendar največ za obdobje, ki ni daljše od petih let.

Če noben upravljavec ali uporabnik nepremičnega premoženja ne potrebuje, se lahko obdobje iz prejšnjega odstavka podaljša še enkrat za pet let, na podlagi novega, predhodno izvedenega postopka oddaje v brezplačno uporabo.

Brezplačna uporaba nepremičnega premoženja je državna pomoč, za katero mora Mestna občina Ljubljana pred sklenitvijo vsakega pravnega posla od ministrstva pristojnega za finance, pridobiti pozitivno mnenje. MOL si pridržuje diskrecijsko pravico, da sama odloči oz. presodi ali bo oddala nepremično premoženje v brezplačno uporabo.

Vse zainteresirane najemnike in uporabnike vabimo, da se prijavijo na elektronsko obveščanje o javnih objavah oddaj nepremičnin v najem. Posamezne vloge zainteresiranih najemnikov bomo obravnavali kot informativne, zainteresirane najemnike bomo dodali v seznam za elektronsko obveščanje o javnih objavah oddaj nepremičnin v najem na podlagi katerega bodo obveščeni o javnih objavah na katere bodo lahko kandidirali.

Prijavo na elektronsko obveščanje lahko opravijo v zavihku e-nepremičnine kjer v že pripravljen spletni obrazec, vpišejo in označijo željene podatke.

Oddaja dvoran, reprezentančnih in konferenčnih prostorov

Na podlagi Navodila o pogojih oddaje dvoran, reprezentančnih in konferenčnih prostorov v lasti Mestne občine Ljubljana, ki jih je izdal župan Mestne občine Ljubljana, št.: 900-3/2012-109 z dne 27.3.2015, javno objavljamo:

Pogoje za oddajo dvoran, reprezentančnih in konferenčnih prostorov v lasti Mestne občine Ljubljana

Pogoji se nanašajo na oddajo dvoran, reprezentančnih in konferenčnih prostorov, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana in so v upravljanju Oddelka za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave MOL.

I. Prostori se oddajo za naslednje namene oziroma dogodke:

  • prireditve (proslave, prireditve, predstave, komemoracije, tiskovne konference),
  • družabne dogodke in sklepanje zakonskih zvez,
  • organizirana predavanja in izobraževanje.

II. Prostori se v brezplačno uporabo lahko oddajo:

  • osebam javnega prava za opravljanje javnih nalog, razen javnim podjetjem, nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, za opravljanje dejavnosti, za katero so ustanovljene,
  • socialnemu podjetju oziroma nepridobitni pravni osebi, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja socialno podjetništvo, ki namerava poslovati kot socialno podjetje in bo začela s postopkom registracije skladno z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo, za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena,
  • mednarodnim organizacijam, katerih članica je Republika Slovenija in imajo na ozemlju Republike Slovenije svoj sedež, agencijo, oddelek, predstavništvo ali pisarno.

Uporabnik za uporabo prostorov zaprosi z oddajo pisne vloge, ki morajo vsebovati tudi izjavo, da je seznanjen s pogoji uporabe prostorov iz tega navodila, na naslov Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana. Vloga mora vsebovati natančne podatke o uporabniku, ( ime in priimek, oz. pravna oseba, naslov, e-pošta, tel.) namen uporabe prostorov, datum, uro in dolžino trajanja dogodka.

Vlogo je potrebno oddati najmanj 10 dni pred dogodkom. V primeru prostega termina je ta rok lahko tudi krajši.

Pisno vlogo je potrebno poslati po pošti na naslov Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov glavna.pisarna@ljubljana.si. Pravica do uporabe prostora je pridobljena na podlagi pisnega soglasja MOL. V soglasju se poleg načina plačila uporabe prostorov določi tudi odgovorna oseba uporabnika, ki odgovarja za dogovorjeno uporabo prostorov in za morebitno povzročeno škodo.

Uporabniki so za uporabo prostorov za namene iz I. točke, razen za sklepanje zakonskih zvez, dolžni plačati račun v roku, navedenem na izdanem računu, ki bo izstavljen po opravljeni storitvi s strani MOL.

V primeru uporabe prostorov za sklepanje zakonske zveze bo s strani MOL izdan predračun. Uporabnik je dolžan plačati znesek po predračunu za uporabo prostora v roku 8 (osem) dni od izstavitve predračuna oziroma najkasneje 2 dni pred predvidenim dogodkom.

Če uporabnik ne poravna zneska v roku iz prejšnjega odstavka, izgubi pravico do uporabe prostora.

Uporabnik ima pravico odpovedati uporabo prostora najmanj 2 (dva) dni pred predvidenim dogodkom. Če uporabo prostora uporabnik odpove kasneje in je poravnal uporabnino po predračunu nima pravice do vračila predplačila.

V primeru, da je za isti termin več vlog, imajo prednost pri uporabi organi Mestne uprave MOL in javnopravne osebe, katerih ustanovitelj je MOL. Glede izbire drugih uporabnikov ima MOL diskrecijsko pravico pri odločitvi, komu bo prostor dan v uporabo.
Pri uporabi prostorov je uporabnik dolžan spoštovati hišni red objekta, upoštevati vsa navodila gospodarja zgradbe, načela skrbnosti dobrega gospodarstvenika oziroma gospodarja ter upoštevati požarni red.

III. V prostorih je prepovedano:

  • voditi živali,
  • vnašati hrano in pijačo, izjema so dogodki v prostorih Magistrata,
  • kajenje,
  • organiziranje glasbenih prireditev oziroma kakršne koli dejavnosti, ki bi s hrupom motile zaposlene med delovnim časom.

Pri organizaciji javnih prireditev v prostorih je uporabnik dolžan upoštevati predpise in pridobiti vsa potrebna dovoljenja za javne prireditve, ki urejajo javno zbiranje.

V primeru zapisniško ugotovljenih poškodb na prostorih in opremi je uporabnik dolžan le te odpraviti na lastne stroške. Kolikor je v posameznem prostoru zagotovljena tehnična oprema oziroma kakšna druga oprema, je njena uporaba vključena v ceni najema. Prav tako je v ceno najema vključena uporaba sanitarij in garderobe (če le-ta obstaja).

Uporabniki so dolžni odstraniti opremo (panoje, plakate, kulise, itd.), ki so jo uporabljali.

Uporabniki prostorov, ki jim je bila odobrena brezplačna uporaba, so dolžni prostore za seboj počistiti na lastne stroške.

Uporabniku preneha pravica občasne uporabe prostorov, če prostore uporablja v nasprotju z določili tega navodila.

V primeru hujših kršitev hišnega reda lahko pooblaščena oseba MOL prepove uporabo prostora in zahteva njegovo takojšnjo izpraznitev.

V času uporabe prostorov MOL ne prevzema nobene odgovornosti za:

  • poškodbe uporabnika ali obiskovalcev,
  • osebne predmete uporabnika oziroma obiskovalcev v času dogodka.

 

Ti pogoji veljajo od 27.3.2015.

 

Mestna občina Ljubljana
Mestna uprava
Oddelek za ravnanje z nepremičninami
Odsek za razpolaganje z nepremičninami
Referat za poslovne prostore