100 Intelligent Cities Challenge

Intelligent Cities Challenge (ICC) je pobuda Evropske komisije, ki združuje 136 mest z namenom doseganja družbeno odgovorne in trajnostne rasti mest s pomočjo naprednih tehnologij. Dve in pol letni program temelji na prejšnjem uspehu izziva Digital Cities Challenge, ki je 41 mestom v EU pomagal razviti strateško vizijo in načrt njihove digitalne preobrazbe.
Pri premagovanju težav pandemije COVID-19 si mesta združena v pobudi ICC želijo, z ustvarjanjem novih poslovnih priložnosti, pospeševanjem trajnostnega razvoja in tako družbenim kot digitalnim izboljšanjem pogojev življenja svojih mest, postati motorji gospodarskega okrevanja.
Priložnost za sodelovanje in inovativne rešitve so ključnega pomena za doseganje rezultatov lastne transformacijske rasti mest, zato pobuda ICC spodbuja tempo tehnološke integracije v sodelujoča mesta, mestom pa nadalje priporoča oblikovanje inteligentnih ekosistemov in razvoj ključnih dolgoročnih odnosov z drugimi mesti ICC.
Pri pobudi ICC sodeluje konzorcij enajstih slovenskih mest, katerih vodilni partner je Mestna občina Ljubljana. V slovenskem konzorciju sodelujejo še Mestna občina Celje, Mestna občina Koper, Mestna občina Kranj, Mestna občina Maribor, Mestna občina Murska Sobota, Mestna občina Nova Gorica, Mestna občina Novo mesto, Mestna občina Ptuj, Mestna občina Slovenj Gradca in Mestna občina Velenje.

Tematski sklopi pobude 100 Intelligent Cities Challenge

Tematski sklopi so zasnovani na podlagi skupnih izzivov sodelujočih mest, glede na želene rezultate vsakega mesta in vključujejo:

• Sodelovanje državljanov in digitalizacija javne uprave

Pri tem sklopu je poudarek na sodelovanju državljanov z javnim in privatnim sektorjem ter na razumevanju potreb in želja državljanov. Zagotavlja, da so lokalne skupnosti v celoti del digitalizacije, ki jo vodijo javne službe. Podpirajo ga Evropski podnebni pakt, Zakon o digitalnih storitvah (DSA), Zakon o digitalnih trgih (DMA) in gibanje Living-in.EU. Te temeljne politike EU so namenjene spodbujanju lokalnih podnebnih ukrepov in varni digitalni preobrazbi javnih storitev.

• Zeleno gospodarstvo in lokalni zeleni projekti

Ta sklop se osredotoča na razogljičenje infrastrukture, ozelenitev industrije in MSP ter njeno nadomestitev z bolj zelenimi alternativami in novimi poslovnimi modeli. S spodbujanjem krožnega gospodarstva, s spodbujanjem pridobivanja obnovljivih virov energije, zelene proizvodnje in trajnostnega ravnanja z odpadki, se bodo mesta preoblikovala v prostore, ki so bolj odporni na podnebne spremembe. Ta sklop temelji na različnih podpornih pobudah EU, kot je: European Green Deal, Renovation Wave (katerega cilj je zmanjšati emisije in povečati energetsko učinkovitost stavb), Climate Law, le-ta spreminja podnebne ambicije v pravne obveznosti, in New Industrial Strategy, ki si prizadeva za hkratni zeleni in digitalni prehod.

• Nadgradnja in prekvalifikacija

Poudarek tega sklopa je na inovativnem izobraževanju in usposabljanju za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile v Pametnih mestih. Namen pobude v okviru tega sklopa je zmanjšati vrzel v spretnostih posameznikov in se osredotoča na zeleno, digitalno ter socialno tranzicijo delovne sile. Ta nova digitalna in zelena znanja ter veščine bodo mestom pomagala pri soočanju z novo nastajajočimi potrebami in izzivi.

• Zeleni in digitalni prehod v turizmu

Ta sklop je usmerjen v sledenje pametnim in trajnostnim praksam ter diverzifikaciji v turističnem sektorju. Zagotovil bo lokalni načrt za zelene in digitalne prehode, spodbujal izboljšano izmenjavo in upravljanje podatkov ter spodbujal naložbe v nove tehnologije, vse s ciljem novih priložnosti za rast in gospodarsko okrevanje v turizmu. Na ravni politike je pot vodena s cilji trajnostne obnove the European tourism ecosystem, o katerih so razpravljali med Evropsko turistično konvencijo, in prizadevanjem za novo European Agenda for Tourism 2050.

• Dobavne verige, logistika in ekonomika mobilnosti

Ta sklop se osredotoča na izboljšanje varnosti oskrbovalne verige v mestih, s povečanjem neodvisnosti od virov in zmožnosti samooskrbe. Cilj je zmanjšati prometne zastoje in spodbujati gospodarsko rast z izboljšano mobilnostjo, zlasti po COVID-u. Ta sklop je dodatno podprta s konceptom »15-minutnega mesta«, v katerem so vsakodnevne mestne potrebe v 15-minutnem dosegu peš ali s kolesom. Z vidika politike gradi na novi strategiji trajnostne in pametne mobilnosti.