Športni center Stožice

Zgradili smo dve nogometni igrišči z zelenicami in utrjenimi pohodnimi površinami. Dimenzija večjega nogometnega igrišča z naravno travo in namakalnim sistemom znaša 100 x 60 m, okoli igrišča pa je 3-metrski varnostni pas. Travnata površina je torej dimenzij 106 (100 m + 3 m zgoraj in 3 m spodaj) x 66 m (60 + 3 m desno in 3 m levo). Dimenzija manjšega nogometnega igrišča z umetno travo je 106 x 58,50 m. Tudi to ima 3 m varnostnega pasu. V sklopu ureditve smo namestil tudi novo zaščitno ograjo.

Postavitev prvega večjega sistema daljinskega hlajenja z nazivno močjo 7 MW in začetek izkoriščanja toplote za proizvodnjo hladu na območju Ljubljane smo izvedli v letu 2010. Sistem je namenjen oskrbi Športnega parka Stožice in poleg razbremenitve elektroenergetskega sistema predstavlja razbremenitev Ljubljanice s kondenzacijsko toploto v poletnem obratovanju vira TE-TOL Energetike Ljubljana, kar je dober primer krožnega gospodarstva.

Na nekoč zapuščenem in degradiranem območju smo v javno-zasebnem partnerstvu zgradili nogometni stadion za 16.000 gledalcev in športno dvorano za 12.000 gledalcev. V okviru javnega dela smo uredili tudi parkirna mesta, okoliško infrastrukturo in del parka. 

Za Center Stožice smo iz proračuna namenili 114 mio evrov brez DDV in v proračun prejeli 111 milijonov evrov brez DDV. Skupaj smo torej iz proračuna namenili 3 milijone evrov brez DDV.

Za projekt Stožice smo v proračun prejeli 111 milijonov evrov (brez DDV), in sicer:

• z uspešnim mednarodnim javnim razpisom smo od zasebnega partnerja GREP dobili 81 milijonov evrov za 51-odstotno udeležbo v projektu (pravico graditi trgovski center);
• skladno s pogodbo o opremljanju komunalne infrastrukture in plačilom komunalnega prispevka je zasebni partner izvedel in plačal 19 milijonov evrov;
• prejeli smo 9 milijonov evrov evropskih sredstev in sredstev pristojnega ministrstva;
• 2 milijona evrov znašajo namenska sredstva Darsa za izgradnjo vpadnice.

Hram športnih junakov v Stožicah je Društvo športnih novinarjev Slovenije odprlo leta 2012 ob pomoči Mestne občine Ljubljana, Javnega zavoda Šport Ljubljana, Muzeja športa in Fundacije za šport. Prva, ki sta bila sprejeta v Hram športnih junakov, sta bila Leon Štukelj in Miro Cerar. Konec leta 2012 je bilo sprejetih še 20 športnikov, danes pa je v Hramu športnih junakov kar 56 športnikov in ekip, ki so s svojimi uspehi vidno zaznamovali zgodovino slovenskega športa.