Center urbane kulture Kino Šiška

Leta 2009 ustanovljen javni zavod, ki se z arhitekturnimi in tehnološkimi inovacijami uvršča med večje in tehnično najsodobnejše objekte svoje vrste v Evropi, je bistveno vplival na izboljšanje ponudbe s področja glasbe, uprizoritvenih, vizualnih in drugih umetnosti. Ustvarili so prepoznavne programe, kot so mednarodni festival in konferenca MENT Ljubljana, mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival, prva dijaška liga bandov Špil liga. Festival MENT Ljubljana je konec leta 2017 v okviru največjega evropskega festivala Eurosonic Noorderslag prejel kar dve nagradi, in sicer za najboljši manjši festival in najboljši klubski festival v Evropi. Žirija je izbirala med približno 350 festivali iz 35 držav.

Opis objekta

Objekt, ki je bil zgrajen leta 1961 in je delo slovenskega arhitekta Božidarja Gvardjančiča. Njegova nova podoba Centra urbane kulture Kino Šiška pa je narejena po idejni zasnovi arhitektk Anje Planišček in Nene Gabrovec S tehnološkimi inovacijami na kar 2.468 m² se Center urbane kulture Kino Šiška uvršča med večje in tehnično najsodobnejše objekte svoje vrste v Evropi. V veliki dvorani Katedrali premore 800 stojišč oziroma 450 sedišč na 743 m², ki se lahko prilagajajo posameznim, večinoma glasbenim in gledališkim dogodkom, v mali dvorani Komuni pa 150 sedišč na 205 m² za intimnejše, pretežno eksperimentalne in debatne dogodke. Kino Šiška premore tudi razstavni prostor v zgornjem preddverju, poimenovan Kamera, in kavarno, v kateri bodo »kraljevale« mize in stoli Rex. Obnovitvena vrednost je bila nekaj manj kot šest in pol milijona evrov.

 Kratka zgodovina

Prve oprijemljivejše zamisli o ustanovitvi Centra sodobne umetnosti segajo v leto 1995, ko se je Ljubljana pripravljala na organizacijo Evropskega meseca kulture (1997), čeravno pri tem ne smemo odmisliti pobud generacije iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je za produkcijo in predstavljanje drugačnih, netradicionalnih estetik in novih trendov zahtevala javni prostor tudi zase. Pobude so s pomočjo raziskav dobile dovolj dober temelj za načelno politično soglasje med državo in mestom šele leta 2004, ko je Kino Šiška postal eden od infrastrukturnih ukrepov, zapisanega v nacionalnem programu za kulturo. Objekt je bil razglašen za javno kulturno infrastrukturo 1999.

Z mrtve točke se je projekt v izvedbeno fazo premaknil šele 2006 s prihodom novega ljubljanskega župana, ki je projekt uvrstil med prednostne v svojem programu. Javni zavod Center urbane kulture Kino Šiška je bil ustanovljen na seji mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 4. februarja 2008. Šele s tem odlokom je bilo omogočeno delovanje centra pod okriljem lastnika in pretežnega financerja. Sledila je registracija javnega zavoda in vpis institucije v poslovni register. V letu 2008 je intenzivno potekala priprava na investicijo, od pridobivanja potrebnih elaboratov, soglasij in projektov, do pričetka gradbenih del v septembru.

Namembnost

Z rekonstrukcijo, prenovo in novo namembnostjo Kina Šiška želi MOL učvrstiti pozicijo Ljubljane kot kulturno živega, živahnega in senzibilnega mesta srednje Evrope in obenem zasidrati in institucionalizirati novo, drugačno, sodobno kulturo v širši javnosti.

Po ustanovitvi Moderne galerije pred davnimi leti je Center urbane kulture prvi kompleksnejši primer odločitve katerekoli javne oblasti v Sloveniji, da bi vzpostavila in ustanovila novo infrastrukturno žarišče, namenjeno sodobnim umetniškim zvrstem. Center bo pretežno namenjen koncertnim, gledališkim, plesnim in eksperimentalnim dogodkom, poskrbel pa bo tudi za produkcijske pogoje (vadbo, laboratorije in studie). Zavezan bo programski odprtosti (javna povabila), dostopnosti in javnosti delovanja.