Ekoremediacijski objekt na Glinščici

V letu 2006 je Mestna občina Ljubljana na onesnaženem dotoku Glinščice postavila ekoremediacijski sistem (v nadaljevanju: ERM). Gre za prvi tovrstni objekt v Sloveniji, pa tudi v evropskem prostoru je to metoda, ki se še razvija.

Ekoremediacije so trajnostne metode, ki so zlasti uporabne za sanacijo vodnih ekosistemov, saj posnemajo tri pomembne funkcije, ki jih imajo naravni ekosistemi: samočistilno funkcijo, zadrževanje vode in zagotavljanje biološke pestrosti habitatov. Trije glavni sestavni deli ERM; substrat, mikrobi in rastline, so sposobni zmanjšati količino hranilnih in strupenih snovi s pomočjo filtracije, različnih razgradnih procesov ter s pomočjo vgradnje v rastlinsko in živalsko biomaso. S postavitvijo dodatnih vodnih zbiralnikov in zasadnjo brežin se omogoča druga funkcija ERM; umirjanje vodnega toka, ki blaži erozijo in zadrževanje vode, ki lahko igra pomembno vlogo v sušnih obdobjih. Tretja pomembna funkcija pa je prispevek ERM k ohranjanju biološke pestrosti naravnega habitata. ERM je namenjen čiščenju onesnaženega dotoka Glinščice, ki ga onesnažujejo različni viri. Sestavljajo ga usedalnik, čistilni jarek in meandrirana nova struga. Voda najprej priteče v usedalnik, ki ima funkcijo zadrževanja večjih delcev organskega in anorganskega izvora in s tem preprečuje mašenje čistilnega jarka. Na dnu usedalnika živeči mikroorganizmi razgrajujejo organske snovi, hkrati pa usedalnik nudi življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Čistilni oz. filtrirni jarek je zasut z mešanico peska in zasajen z močvirnimi rastlinami. Voda, ki priteče iz usedalnika se v čistilnem jarku očisti. Manjši delci se filtrirajo na peščenem mediju, organske snovi pa mineralizirajo mikroorganizmi. Vloga rastlin v čistilnem jarku je vgrajevanje mineraliziranih snovi, kot so nitrati in fosfati, v svoje tkivo, hkrati pa s svojimi koreninami nudijo življenjski prostor številnim mikroorganizmom. V čistilnem jarku se odvijajo tudi številni kemijski procesi, kot je odstranjevanje fosfatov.
Voda iz čistilnega jarka izteka v meandrirano umetno strugo. V umetno oblikovani strugi so trije meandri, katerih namen je vzpostaviti kar se da naravno stanje. Funkcija umetne meandrirane struge je zadrževanje vode, samočistilna sposobnost in povečevanje biodiverzitete na danem območju. Zavoji v strugi podaljšujejo tok vode in s tem zadrževalni čas vode, ki omogoča učinkovitejše čiščenje vode. Tu se ustavljajo fini delci, rastline in mikrobi pa vežejo hranila.  

Stanje projekta

Sistem je potrebno redno vzdrževati. Pri tem gre predvsem za vzdrževanje hidravlične pretočnosti sistema, košnjo, čiščenje grobih delcev in mulja v ERM, vzdrževanje ograje, informativnih tabel in podobno. Učinkovitost čistilnega jarka še vedno narašča, kar pomeni, da se sistem še vedno izpostavlja. Biodiverziteta se povečuje, popisanih je bilo 49 rastlinskih vrst. Še vedno predstavljajo problem visoke vode, saj v ERM sistem nočemo posegati z večjimi gradbenimi posegi.
Projekt bomo vključili v vodno učno pot, ki jo bodo lahko učenci obiskovali ob naravoslovnih dnevih. Za vzdrževanje in spremljanje učinkovitosti ter odpravo posledic visokih vod bo potrebno v letu 2011 nameniti 23.000 €.