Javne zelene površine v Ljubljani (manjše)

Mestna občina Ljubljana je pričela sodelovanje v mednarodnem projektu Green Surge leta 2013. Projekt je potekal v okviru 7. Okvirnega programa Green Cities. Ljubljana, poleg Barija, Berlina, Edinburga, in Malmoja, je v projektu predstavljala t.i. URBANI UČNI LABORATORIJ (UUL).
V Ljubljani je bil v okviru projekta vzpostavljen pilotni projekt urbane zelene infrastrukture na območju LIVADA. 

Z razvojem urbane zelene infrastrukture na LIVADI smo raziskovali in izvajali prakso socialno vključujočega načrtovanja, vzpostavitve in upravljanja javnega zelena mestnega prostora skupaj z mladimi kot ranljivo skupino družbe. Ob tem smo raziskovali, ali je socialno podjetništvo kot sestavni del zelene ekonomije primerno orodje drugačnega upravljanja javnih mestnih zelenih površin ter ali lahko ta oblika upravljanja pomaga uresničevati vlogo mladim prijaznih mest, ki je vključevanje mladih v družbo za njihovo čim prejšnje osamosvajanje. Rezultat projekta Green Surge je skupnostni urbani prostor LIVADA, ki omogoča: načrtovanje, vzpostavitev in uporabo prostora po meri uporabnikov; prostor za aktivno preživljanje prostega časa mladih s komponentami zelene ekonomije; skupni socializacijski prostor načrtovane Mreže mladinskih centrov Ljubljane; razvoj zdravega urbanega življenjskega prostora, lokalno pridelavo kakovostne hrane in vzpodbujanje bio-kulturne raznolikosti urbanega okolja.

Pri zasnovi UUL je ključno učno zavezništvo, ki omogoča prenos in izmenjavo znanja skozi projektno učenje. Njegova posebnost je dejanska izvedba v prostoru, ki so jo finančno podprli partnerji v projektu Green Surge. Cilj skupine, ki vzpostavlja UUL, je da v okviru projekta GREENSURGE, skupaj z relevantnimi deležniki za Mestno občino Ljubljana izdela model inovativnega načrtovanja in uvajanja večnamenske zelene infrastrukture mesta. 
Projekt vodi Zavod BOB.

Hrvatski trg smo preuredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, zaradi česar je bil projekt še posebej zahteven (površina: 1.636 m²). Zaradi upoštevanja vseh zahtev s strani ZVKD, je bil projekt v fazi PZI spremenjen in v celoti usklajen z zahtevami soglasodajalca.

Projekt obsega rekonstrukcijo poti, novo tlakovanje, dodatno ozelenitev in namestitev nove parkovne opreme.

Urbana oprema v parku

Na podlagi restavratorskega in konservatorskega mnenja so bili vsi elementi obstoječega spomenika pregledani in sanirani.

Vsi zidovi so biti sanirani s čiščenjem, zamenjavo manjkajočih kamnov, ter obnovljeni.

Vse pohodne površine so v celoti prenovljene, vključno z odstranitvijo in vgradnjo podložne plasti.

Nove Plečnikove klopi so postavljene na prvotno mesto, ravno tako so na prvotno lokacijo postavljene nove luči, v parku pa so postavljeni tudi koši za smeti.

Zasaditev

V celoti je bilo odstranjenih 7 dreves, na novo zasajenih pa 20 dreves. V skladu s konceptom arhitekta Plečnika je upoštevana zasaditev v krožne drevorede.

Izvajalec del je podjetje KPL, d.d.

Izvedena je bila strojna in ročna odstranitev obstoječega peska in utrjene podlage do globine 20 cm. Robniki iz granitnih kock ostajajo oziroma nadomeščamo manjkajoče, med obnovo je bila nasuta nova tamponska plast v debelini 15 cm. Na podlago je nanešen poliuretanski peščeni tlak bele barve, ki je vodoprepusten in odporen na UV žarke.

Na zelenice med drevesa se ni posegalo, vsa dela so se izvajala na utrjenih površinah, vključno z mešanjem tlaka.

Certifikat in soglasja

Za izvedbo tlakovanja poti v parku Zvezda smo pridobili soglasje ZVKDS in ZRSVN.

Pridobili smo uradno informacijo proizvajalca talne obloge (Conica AG iz Švice), v kateri so s certifikati in poročili neodvisnih testov dokazali, da je poliuretanski tlak prepusten za padavinsko vodo, da po strditvi ni nevaren za okolje, da je trden in se ne poseda. Kot protidrsni dodatek bomo, kot že napisano, uporabili steklene mikrokroglice ballotini, ki so narejene iz kremenovega peska.

Uradni proizvajalec nam je zagotovil, da se v tujini takšno podlago uporablja na rastiščih dreves v parkih in da so izkušnje pozitivne. 

V parku Zelena jama, ki se nahaja med Šmartinsko cesto, Pokopališko ulico, Kovačičevo ulico in Flajšmanovo ulico, smo uredili zelenice, peščene poti, namestili parkovno opremo ter zasadili drevesa po obodu parka v delu Kavčičeve in Zvezne ulice.

Obnovljeni Park herojev v Črnučah se nahaja ob OŠ Maksa Pečarja Črnuče na Črnuški cesti 9. Park je bil zgrajen v 80-tih letih prejšnjega stoletja in je sedaj prvič obnovljen. Oddelek za kulturo je zagotovil sredstva za obnovo 7 doprsij v višini 18.000 EUR, za parkovno ureditev pa je poskrbel Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet MOL.

Ob Masarykovi cesti smo odprli nov doživljajski park, imenovan Park Teren, ki je nastal na območju gradbene jame, ki smo jo začasno preoblikovali v gradbišče urbane kulture.

Park predstavlja prostor za eksperimentiranje, grajenje in preizkušanje novih idej različnih deležnikov in ponuja nove možnosti za učenje, druženje, spoznavanje in igro. Temelji na ideji spodbujanja krožnega gospodarstva, zato je vsa oprema izdelana iz odpadnih predmetov in materialov, najdenih v zbirnem centru Snage Ljubljana.

V doživljajskem parku sodelujemo z Walfdorsko šolo, ki po principu re-use ureja grede, kjer bodo gojili različne vrtnine, društvom UAUU in GOR - izdelali so klopi in naprave za zunanjo vadbo, stari kiosk pa so preuredili v lopo za shranjevanje orodja, pripravljali bodo break dance in grafitarske delavnice, društvom Mavrični bojevniki, ki bo izvajalo igralne terapije, Zavetiščem za zavržene rastline, kjer pripravljajo rastlinjak za prevzem in oddajo rastlin, izvajali pa bodo tudi delavnice ter društvom Prostorož, ki koordinira uporabnike in izvaja predstavitev izumov za vrtnarje.

V parku Tabor smo v jeseni 2014 pričeli z obnovo fontane s kipom akademskega kiparja Franca Rotarja "Krogla z jedrom". Sanirali smo betonski temelj, elektroinstalacijo za delovanje črpalke, uredili dodano razsvetljavo, izvedli vodotesni zaščitni premaz čaše, fontano opremili z napravo za mehčanje vode in sanirali kroglo.

Projekt obsega prenovo Parka Tabor.

Uredili smo parkovno površino z otroškim igriščem, igralno potjo, orodji za telovadbo odraslih in učilnico na prostem za zatiranje japonskega dresnika.

Ob doživljajskem parku Teren ob Masarykovi cesti smo uredili urbani gozd.

Tik ob parku Teren, kjer je začelo nastajati nelegalno divje parkirišče, smo namestili 500 litrska korita, v katera smo zasadili 19 dreves različnih sort javorja. Poleg preprečevanja nelegalnega divjega parkiranja ta ureditev neposredno vpliva tudi na blaženje podnebnih sprememb. Gre za začasno ureditev, torej za obdobje do začetka načrtovane gradnje na tem območju. Ko se bo ta začela, pa bomo »urbani gozd« lahko enostavno prestavili na novo lokacijo.

Pred Gimnazijo Bežigrad smo v četrtek, 13. septembra 2018, odprli dijaški park Gimnazije Bežigrad, ki smo ga uredili na pobudo tamkajšnjih dijakov.

V parku smo obrezali drevesa in grmovnice, posadili dve novi drevesi, dosadili živo mejo ter ozelenili steno, ki meji na sosednjo parcelo. Uredili smo povezovalne potke in postavili klopi in mize. V park smo postavili tudi pitnik.

Nekdaj ograjeno in degradirano območje v centru mesta na križišču Masarykove in Resljeve je postalo javni prostor. 

Travnata površina je obdana z masivnimi betonskimi bloki, ki služijo kot prostor za sedenje, snovalci pa so si jih zamislili tudi kot površine za ‘skejtanje’.

Občinski prostorski načrt sicer na območju Tomanovega parka predvideva trg, pod katerim je možna gradnja podzemnih garaž ter povezava s podhodom pod železniško postajo.

Park je poimenovan po kamnoseku Feliksu Tomanu. Feliks Toman je ustvarjal na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Bil najvidnejši član pomembne kamnoseške družine, ki se je iz Bavarske preselila v Ljubljano. Svoje delo je začel pri očetu, nato pa odšel na izobraževanje v tujino. Delal je na Dunaju, v Budimpešti, Londonu in v Nemčiji. Po vrnitvi v Ljubljano je pridobil svojo obrtno pravico in obrt prenesel na Resljevo cesto.