Ljubljanski grad

V letu 2009 sta bila obnovljena Friderikov stolp, ki se nahaja med Stanovsko dvorano in Palacijem, ter Erazmov stolp, v katerem je v spodnjem nivoju na ogled Plemiška ječa.

Gradbeno – obrtniška in inštalaterska dela so obsegala obnovo in dokončanje treh osnovnih nivojev Erazmovega stolpa, kjer je v najnižjem nivoju nekdanja srednjeveška plemiška ječa, v srednjem nivoju je urejen informativni center za potrebe Ljubljanskega gradu z vso opremo, v zgornjem nivoju pa mondeno razgledišče, ki je lahko obenem tudi predverje za Stanovsko dvorano. Na dveh nivojih Friderikovega stolpa sta nastala za potrebe ponudbe Ljubljanskega gradu dva prijetna obnovljena prostora. Tu so po izročilu nekdaj prebivale grajske gospodične. V letu 2010 je bila opravljena tudi sanacija opečnega oboka v Friderikovem stolpu.

Gre za temeljit pregled slovenske zgodovine, kulture in etnologije, hkrati pa razstava krepi nacionalno zavest pri domačih obiskovalcih in prepoznavnost Slovenije pri tujih. Od otvoritve junija 2010 do vključno decembra 2017 je razstavo obiskalo 536.367 obiskovalcev. 

Gradbeno – obrtniška in inštalaterska dela so obsegala obnovo in dokončanje vseh štirih nivojev, v katerih je v prvih treh nivojih umeščena stalna razstava Slovenska zgodovina, v zgornjem nivoju pa uprava Javnega zavoda Ljubljanski grad. Obnovljene površine: 617,70 m².

Razgledni stolp na Ljubljanskem gradu je osrednja in tudi najbolj obiskana točka gradu. Zdajšnjo obliko ima po zadnji obnovi v letu 2009, ko je bilo povišano obrambno obzidje na razglednem nivoju in zagotovljena statična varnost stopnišča. Obnovljene površine: 385 m².

Projekt obsega obnovo, ki se je izvajala v dveh fazah: prva faza je pomenila statično sanacijo stopnišča in nivojev, druga pa obnovo fasade in zgornjega nivoja. 

Projekt obsega obnovo Kobetovih in Pregljevih sgraffitov, ki jo je izvajal Restavratorski center ZVKDS. 

Projekt obsega energetsko sanacijo in obnovo kotlovnice.

S prenovo prostorov v traktu G je omogočena muzejska prezentacija kaznilniškega obdobja na Ljubljanskem gradu.

Projekt je v letu 2011 obsegal obnovo nekdanje orožarne, sedanje gostilne Na Gradu in Zgornjega lapidarija (obnovljene površine: 548,40 m²).

Projekt obsega gradbeno – obrtniška in inštalaterska dela obnove in dokončanja nivoja 0 v traktu K (kjer je grajska gostilna in celoten Lapidarij KLMT, ki v dokončani fazi omogoča podzemno komunikacijo med Skalno dvorano trakta M), spodnjega nivoja trakta L (Peterokotni stolp) ter Galerije S in manipulacije z uvozno rampo.

Projekt obsega izvedbo tlakov, sten in zasteklitve ter sekundarne strehe in drsnih vrat v medetažnem prostoru trakta ABCM - S.

Projekt poleg gradbeno obrtniških del na povezovalnih traktih trakta A obsega tudi strojna in elektroinštalacijska dela.

Projekt obsega izvedbo tlakov in ograj v traktu ABCM.

V letu 2016, ko je Ljubljana nosila naziv Zelena prestolnica Evrope, smo uredili in zasadili Grajski vinograd s 1050 trtami žlahtne vinske trte in zaokrožuje dosedanjo grajsko vinsko zgodbo ob dogodkih povezanih s potomko stare trte z Lenta, ki raste na grajskem dvorišču. Izgradnja Grajskega vinograda pomeni poklon prestolnici Slovenije, ki jo je mednarodna organizacija OIV (International Organisation of Vine and Wine) imenovala »Ljubljana – Mesto trte in vina«. Sestavni del Grajskega vinograda je tudi manjši Vinski hram, ki omogoča degustacije in predstavitve vin ter vinska doživetja, ki uveljavljajo Slovenijo kot vinsko deželo in ki dvigajo kulturo uživanja vina skupaj s kulinariko.

Prve trgatve bele sorte se nadejamo v letu 2019, stekleničenja pa leta 2020, leto ali dve kasneje pa še rdečegrajca.

V okviru projekta smo obnovili 3200 m² površin.

Leta 2016 je bil ob vstopnem mostu na Ljubljanskem gradu odprt nov paviljon, v katerem obiskovalci na sodoben način dobijo vse informacije in si zagotovijo vstopnice za vse turistične produkte in prireditve Ljubljanskega gradu. S paviljonom smo pridobili 34 m².

Projekt obsega obnovo Hribarjeve dvorane v traktu K na Ljubljanskem gradu - faza I. Izvedli smo gradbeno obrtniška (ključavničarska, montažna dela, montažo oken, vrat, steklarska dela, podopolagalska, kamnoseška, keramičarska, slikopleskarska dela) in instalacijska dela (strojne - ogrevalne, prezračevalne in klimatizacijske ter elektro instalacije, priklop na vodovod in kanalizacijo).

Projekt obsega obnovo zidov in obokov na Šancah na razgledni ploščadi. Zidove smo zaščitili s piloti, in, skladno z navodili ZVKDS, obložili s kamni.

Ljubljanski grad je s svojo rastjo potreboval tudi vse večjo podporo pri vseh energentih, posebno pri preskrbi ogrevanja in hlajenja. V letu 2016 smo z izgradnjo banke ledu, novega postrojenja hladilnih agregatov in plinskih kotlov za ogrevanje, dosegli primerno energetsko pokritost. Tako povečujemo prihranke in s tem trajnostno naravnanost delovanja Ljubljanskega gradu.

Obnovili smo del ostankov utrdb na Grajskem griču, ki ga je arhitekt Jože Plečnik s sodelavci med leti 1938 in 1939 preuredil v sprehajališče. Obnova je obsegala sanacijo obzidja, glavnega stopnišča, stebrov, ograje in lož ter ureditev okolice.

Leta 2014 smo izvedli prvo fazo posegov, statično sanacijo zidov in ogrožene razgledne ploščadi, letos pa smo se lotili obnove in delne rekonstrukcije preostalega dela Šanc in ožje okolice.

Osnova za rekonstrukcijo posameznih delov in detajlov Šanc je bila Plečnikova skica (1934), arhivske fotografije Petra Nagliča (1936–1939) in risbe Borisa Kobeta (1939).
Plečnik je na grajskih Šancah oblikoval spomenik zgodovini in gmoti ruševin povrnil srednjeveško funkcijo obhodnega zidu. Dodal ji je nove osi, predrl jo je z novimi arkadami in odprtinami ter z njimi ustvaril nove zanimive poglede na mesto pod Grajskim gričem.

Obzidje na Šancah ima status kulturnega spomenika državnega pomena na podlagi Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (Ur. list RS, št. 51/09, 88/14 in 19/16).

Projekt je potekal pod nadzorom odgovorne konservatorke za Plečnikovo dediščino Irena Vesel iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana.

Celotna gradbena obnova Stolpa strelcev je bila končana leta 2012 (obnovljena površina: 500 m²). Obnovljeni so bili vsi nivoji, vključno s sgraffiti v vstopnem in zgornjem delu, kjer se nahaja restavracija Strelec.

Projekt obsega izvedbo celovitega strelovodnega sistema, pregled strešne kritine in ureditev snegolovov.

Projekt obsega prenovo trakta E1.

Skupaj z vgrajeno opremo Hribarjeva dvorana omogoča izvedbo programskih dogodkov na najvišji ravni. Posebnost Hribarjeve dvorane je v možnosti izkoriščanja različnih oblik postavitve prizorišča in avditorija, saj z minimalnimi posegi omogoča komorni koncert klasične glasbe, modno revijo ali uprizoritveno dejavnost.

Projekt prenove obsega obnovo 404 m² površine (groba GOI dela, vgradnja tlakov in energetska sanacija dvorane).

Pod Palacijem se nahaja niz ohranjenih zaporniških samic, ki smo jih obnovili leta 2011. V samice je umeščena stalna postavitev Kaznilnica (42 m²), ki je privlačna predvsem zaradi razstavljenega izvirnega stavbnega pohištva, kronološkega pregleda kaznilniških faz na Ljubljanskem gradu in navidezne resničnosti – holograma, ki ga spremlja generirani zvok.

Prej dotrajani dvorani smo leta 2014 v celoti obnovili (347,70 m²). V prostorih, ki se ob lepem vremenu lahko razširijo še na nadstropje više ležeči galerijo in teraso, je poleg poročnih obredov mogoče organizirati tudi druge vrhunske prireditve.

Projekt obsega sanacijo brežine na Cesti slovenskih kmečkih uporov (cesta na Ljubljanski grad). Tik pred vrhom ceste oziroma v neposredni bližini parkirišča je bil pločnik močno poškodovan zaradi posedanja brežine. Sanacijo lezenja grede smo uredili z novim podpornim zidom in z ureditvijo pločnika, ponovno smo ozelenili tudi brežino.

Tehnična, prostorska in vsebinska prenova nekdanjega Virtualnega muzeja (87 m²) je dobrodošla popestritev grajske ponudbe in obiskovalce popelje na zanimiv virtualni sprehod po grajski zgodovini. Od obnove januarja 2012 do vključno decembra 2017 je Virtualni grad obiskalo 424.947 obiskovalcev.

Zmajev brlog

Zmajev brlog, ki je urejen v prenovljenih prostorih pod Grajsko kavarno, omogoča celostno izvedbo programov za otroke, kot so počitniški programi, Šola zmajeslovja … pa tudi praznovanja tematskih rojstnih dni in več kot dvajsetih različnih pedagoških programov za zaključene vrtčevske in šolske skupine, ki jih pripravljajo na Ljubljanskem gradu. To je dobrodošla novost, saj se bodo vsi tovrstni programi odslej lahko odvijali v enem prostoru, ki bo namenjen samo otrokom.

Grajska trgovina z lastno blagovno znamko Friderik

Tudi nova Grajska trgovina ima prostore pod Grajsko kavarno, tik za vhodom na grad. Prenovljen prostor je razdeljen na sodoben prodajno-informacijski center, ki na enem mestu ponuja obiskovalcem vse informacije, omogoča izdajanje avdiovodnikov, igralnih listov za igro grajski pobeg; na Grajsko trgovino z izdelki lastne blagovne znamke, poimenovane Friderik.

Zmajev brlog je prostor, ki je namenjen raznolikim ustvarjalnim in izobraževalnim pedagoškim programom, ter novo Grajsko trgovino z lastno blagovno znamko Friderik.

Konec leta 2006 smo Ljubljanski grad povezali s starim mestnim jedrom s pomočjo tirne vzpenjače. Ideja, želja in potreba po izgradnji tirne vzpenjače, ki bi povezovala staro mestno jedro in Ljubljanski grad, pa se ni rodila na začetku 21. stoletja. Stara je namreč že več kot stoletje.

V svojem pismu takratni avstro-ogrski državni oblasti je župan mesta Ljubljane dr. Ivan Hribar zapisal: »Ker je razgled iz dotičnih prostorov (Ljubljanskega gradu) očarovalno lep, in ker bi se sedanje senčnato dvorišče dalo prav dobro porabiti, da bi bil grad, če se napravi nanj dvigalo, po katerem bi se prišlo na vrh za kakih deset krajcarjev ali še ceneje, bil vedno – zlasti pa še poleti zvečer – prav dobro obiskovan.«

Pismo, v katerem daje župan pobudo za mestni odkup gradu, je bilo poslano leta 1897. Ideje o prevoznem sredstvu so se še rojevale v letu 1905, ko je Mesto Ljubljana kupilo grad, nato arhitektoma Borisu Kobetu in Edu Mihevcu. Zadnji projekt je stekel v letu 2005, prvi potniki pa so se z vzpenjačo popeljali konec decembra 2006.

Konec leta 2010 smo na Ljubljanski grad prepeljali milijontega potnika, sredi avgusta 2014 dvemilijontega, v maju 2017 pa že trimilijontega.

Od konca avgusta 2019 dalje se lahko na Ljubljanski grad povzpnemo po novih betonskih stopnicah, ki vodijo iz Krekovega trga (za Lutkovnim gledališčem) do ulice Na Stolbi. Gre za 1. fazo urejanja območja ulice Na Stolbi. Stopnišče poteka nad južnim portalom grajskega tunela. Najprej smo uredili in očistili pobočje brežine nad predorom, izvedli mikropilote za temeljenje stopnišča, nato pa uredili novo stopnišče, na novo utrdili brežino, zasadili drevesa in uredili ambientalno osvetljavo. Stopnišče ni prilagojeno invalidom, tako da je zanje še vedno v uporabi vzpenjača na Grad.

Hkrati smo sanirali tudi spodnji del pešpoti na grad - Ovinki, ki poteka od ulice Na Stolbi do gradu. Del poti, ki je bil zaradi izpiranja zalednih vod iz hriba močno poškodovan, smo preuredili v leseno stopnišče na jeklenih nosilcih po vzoru Študentovske steze.

Načrte za stopnišče so izdelali v arhitekturnem biroju Atelierarhitekti d.o.o. pod vodstvom odgovornega projektanta prof. Jurija Kobeta in arhitektke Tanje Paulin, načrt gradbenih konstrukcij sta izdelala Lara Humar in Armin Kovačević iz biroja Stabi d.o.o. Za ureditev poti Ovinki so načrte izdelali v arhitekturnem biroju Ambinet d.o.o. pod vodstvom arhitekta Mihe Kerina, načrt gradbenih konstrukcij tega dela ureditve poti pa je pripravil Edvard Štok iz podjetja Konstat biro d.o.o..

V 2. fazi urejanja po zaključku obnovitvenih del objekta Na Stolbi 8 načrtujemo celovito komunalno in prometno preureditev v sklop katere sodi tudi Lončarska steza.

Skupna vrednost del (pot Na Stolbo in preureditev peš poti Ovinki) je znašala 524.043,63 EUR z DDV. Gradbena dela je izvajalo podjetje VG5 d.o.o., mikropilote je kot podizvajalec vgradilo podjetje Geolink d.o.o..

Lutkovni muzej je nova stalna postavitev, ki se poklanja slovenski lutkovni umetnosti. V novih prostorih so dobili svoje mesto veliki lutkovni umetniki in njihovi junaki. Muzej obeta številne nove možnosti za spoznavanje lutkovne umetnosti in dediščine. Do Lutkovnega muzeja vodi Lutkovna pot – umetniška postavitev z mehanično vodenimi lutkovnimi instalacijami, ki povezuje Lutkovno gledališče Ljubljana na Krekovem trgu z Lutkovnim muzejem na Ljubljanskem gradu. Poteka po poti vzpenjače ter preko Lapidarija ABCM, od koder vodi do muzeja.

Projekt Muzej in prezentacija lutk je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, v okviru razvojne prioritete: 3. »Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov« in prednostne usmeritve 3.2. »Mreženje kulturnih potencialov«.

Mestna občina Ljubljana je za projekt obnove kulturne infrastrukture in vzpostavitve Lutkovnega muzeja zagotovila 1.098.616,99 EUR, Evropski sklad za regionalni razvoj 1.527.075,10 EUR in Ministrstvo za kulturo 269.483,84 EUR.

Ljubljanski grad z novo pridobitvijo – Grajsko vinoteko Strelec – zaokrožuje vinsko zgodbo o potomki najstarejše trte na svetu in Grajskem vinogradu. Grajska vinoteka obsega 220 m2 velik prostor pod Stanovsko dvorano in Palacijem ter 75 m2 veliko teraso na Bastiji, z razgledom na glavno mesto. Na zgornjem nivoju je prodajalna vin, ki obiskovalcem ponuja nakup več kot dvesto slovenskih vin iz vseh treh vinorodnih dežel Slovenije ter degustacijo nekaterih izmed njih; v nivoju nižje je restavracijski del, kjer se bodo slovenska vina prepletala s slovensko kulinariko, pod katero se podpisuje šef Igor Jagodic; vinska klet pa je namenjena zaključenim družbam.

Glavna izvajalca del sta bili podjetji Vg5 d.o.o. in Lesnina MG Oprema d. d.

Najbolj obiskana turistična točka v državi – Ljubljanski grad – bo poslej številnim tujim in domačim obiskovalcem ponudila najboljše kar premore - izključno slovenska vina v prepletu s slovensko kulinariko. Z novo ponudbo Ljubljanski grad dopolnjuje siceršnjo kulinarično ponudbo gostilne Na gradu in restavracije Strelec, kar bo zagotovo tudi doprinos k turistični ponudbi ne zgolj prestolnice, ampak celotne države, ki bo v letu 2021 tudi nosilka naziva Evropska gastronomska regija.

Postopke obnove in dokončanja prostorov Grajske vinoteke je vodil Javni zavod Ljubljanski grad, investitorica je bila ustanoviteljica – Mestna občina Ljubljana. Dela so obsegala gradbeno obrtniška in inštalaterska dela obnove prostora in delno statično sanacijo, dobavo in vgradnjo opreme ter izgradnjo terase.

V sklopu projekta smo na grajskem griču, Na stolbi 8, porušili obstoječo stavbo in zgradili novo. V njej bodo upravni prostori Javnega zavoda Ljubljanski grad (JZLG) in prostori za potrebe namestitve gostujočih tujih umetnikov, ki razstavljajo ali uprizarjajo najrazličnejše zvrsti umetnosti na Ljubljanskem gradu, ali v katerem od bližnjih javnih zavodov s področja kulture.

Z izgradnjo nastanitvenih zmogljivosti, v neposredni bližini Gradu, je omogočena priprava in izvedba najrazličnejših kulturnih dogodkov, tako s področja glasbene, uprizoritvene kot tudi likovne dejavnosti, s pomočjo tujih umetnikov. Tako bo Ljubljanski grad popestril kulturne vsebine v svojih prostorih, v mesto privabil tuje umetnike in povečal obisk na račun kulturnega turizma.

Poleg statične sanacije zidu in pozidave ter hidrofobne zaščite smo izdelali tudi cortenski kanal za osvetlitev ter prezentacijo obzidja, ki bo preprečeval zaraščenost zidu. Drevesa, grmovje in ostala podrast so namreč skoraj v celoti prekrili obzidje, koreninski sistemi so povzročali škodo na trdnosti obzidja, zato je obstajala nevarnost krušenja kamenja v okolico trase tirne vzpenjače.

Na Ljubljanskem gradu smo odprli še zadnji prenovljeni prostor, večnamensko dvorano Kazemate. S tem smo zaključili projekt revitalizacije grajskega kompleksa. Prenova tega, po velikosti največjega prostora gradu, ki v dolžino meri 31 metrov, je sledila vsem izhodiščnim načelom, ki jih je Projektivno podjetje Ambient razvijalo skozi desetletja revitalizacije gradu.

Impozantnost so prostoru Kazemat arhitekti vrnili z odstranitvijo nasutja tal iz kaznilniškega obdobja gradu, kar je po fazi prenove omogočilo transformacijo v večnamensko dvorano. V prostoru z restavriranim prvotnim volumnom so v poglobljena tla vgradili dvižno, naklonsko mehansko konstrukcijo, ki zagotavlja bodisi postavitev nekdanje pristopne klančine, kar hkrati omogoča oblikovanje amfiteatrsko stopnjaste dvorane za raznolik nabor možnih dogodkov, bodisi oblikovanje velike razstavne dvorane z vodoravnimi tlemi. V sklopu prenove je bila pod sosednjim traktom, vkopano v raščen teren, umeščena klima strojnice in omogočena podzemna povezava s centralnim servisom pod dvoriščem za potrebe oskrbovanja dvorane; to je bil zahteven gradbeni poseg. V prenovljeni dvorani je mogoče zadostiti vsem zahtevam glede temperature in vlage zraka (odvisno od programa oziroma vrste dogodka), kakor tudi potrebam po električnih vodih in zahtevni elektroniki; napeljave tečejo nevidne očem med nagibnimi tlemi in zidovi, s čimer dvorana Kazemate v veliki meri ohranja svojo avtentičnost.