Poljanska cesta

Poljanska od Kopitarjeve do Ambroževega trga je urejena

• Status

  Izvedeno

• Leto zaključka

  2019

• Vrednost projekta

  4.028.983,00 € (Vrednost je brez DDV.)

• Oddelek

  OGDP

• Kategorija

  Ceste in druga infrastruktura

• Opis

  Celovita prenova Poljanske ceste poleg prenove kolesarskih površin, pešpoti ter cestišča vključuje tudi obnovo plinovodnega in vročevodnega omrežja ter obnovo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. 
  Od križišča s Krekovim trgom do križišča z Ulico Janeza Pavla II je promet, tako kot je bil tudi pred prenovo, urejen enosmerno, razen za avtobuse in kolesarje. 

  Ureditev kolesarskih in peš površin sodi v projekt ureditve kolesarske mreže v MOL, ki je podprt z mehanizmom CTN in ga delno financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  Celotna investicija investitorjev MOL, JP Energetika Ljubljana d.o.o. in JP VO-KA d.o.o. znaša 4.028.983 EUR brez DDV, od tega MOL 2.918.980,17 EUR brez DDV. Delež RS in ESRR je 1.196.823,78 EUR.

  

  Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  https://www.eu-skladi.si/

   

  Za prenovo je bil izbran vodilni partner Nigrad d.o.o. skupaj s partnerjema KPL d.o.o. in Prenova-gradbenik d.o.o. Za arhitekturno zasnovo je poskrbel Rok Žnidaršič, za projekt prometne ureditve pa Boštjan Račič.

  Cilj projekta

  Cilji projekta so izboljšati varnost udeležencev v cestnem prometu, povečati pretočnost kolesarskih vpadnic v mesto z namenom čim širše uporabe, ustvariti povezano in pregledno mrežo odprtih kolesarskih stez visoke kakovosti na celotnem območju Mestne občine Ljubljana, ki bodo enako dostopne za vse, varne in prepoznavne ter ohraniti in urediti naravne elemente javnega prostora ter tako izboljšati turistično ponudbo. Ključnega pomena je predvsem zagotavljanje ustreznih in primernih kolesarskih in peš površin, ki bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti, s tem pa tudi k izboljšanju kakovosti zraka v mestu in k boljši povezanosti po funkciji različnih delov mesta, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanem območju, povečanju prometne varnosti ter posledično k privlačnosti prostora tako za meščane kot tudi za obiskovalce mesta.