Živalski vrt

Projekt obsega sanacijo vodovodne napeljave.

Projekt obsega napeljavo vodovodnih instalacij za slonjak.

Projekt obsega prenovo in je izveden s pomočjo sponzorskih sredstev in delne donacije.

Projekt obsega rekonstrukcijo in je izveden s pomočjo sponzorskih sredstev.

Projekt obsega razširitev okrepčevalnice.

Namestili smo krmilne posode, sanirali pa smo tudi podstavek agregata granilnice in stopnice v čistilni napravi.

V izobraževalni kmetiji domuje vseh 11 slovenskih avtohtonih pasem živali (3 pasme konj: lipicanec, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj; 4 pasme ovc: belokranjska in istrska pramenka, bovška ovca in jezerska solčavka; cikasto govedo, štajerska kokoš, drežniška koza, krškopoljski prašič in kranjska čebela).

Levi so kot »kralji živali« ena najbolj karizmatičnih živalskih vrst. Obiskovalci so jih postavili na prvo mesto želja za novosti v našem živalskem vrtu.

Nova ograda se razprostira na 1.200 m2 in je urejena skladno s sodobnimi smernicami gojitve levov v živalskih vrtovih. Notranji prostori merijo 170 m2, zunanji pa več kot 1000 m2. Levi imajo radi nadzor nad okolico, zato je v ogradi hribček z razglediščem na sosednjo ogrado z antilopami. Pred opazovališčem za obiskovalce je ogrevana ploščad z nadstreškom, kjer se levi radi zadržujejo. Ograda je sončna z naravno senco dreves, ima tudi bazen. Notranji prostor je ogrevan. V njem bosta leva bivala pozimi, kadar bo zanje zunaj prehladno, obiskovalci pa ju bodo lahko opazovali skozi steklo.

Novo ogrado smo odprli ob 70. obletnici delovanja Živalskega vrta Ljubljana.

Projekt obsega namestitev plezal v medvednjaku.

Rjavi medvedi so stanovalci ljubljanskega živalskega vrta že vse od njegove ustanovitve leta 1949, medvednjak pa je tudi prva ograda, ki smo jo zgradili dve leti po ustanovitvi živalskega vrta.

Prenova je potekala v dveh fazah; prvi del smo prenovili v letu 2016, zaključili pa v letu 2017.

Obstoječi hlev smo povečali v sodoben in prostornejši hlev za zebre z ločitvenimi prostori.

Pri žirafnjaku smo dogradili dva nova manjša objekta, in sicer kletno skladišče ter višji stekleni objekt za skelet žirafe. V tem objektu je sedaj na ogled okostje žirafe.

Projekt obsega ureditev novega otroškega igrišča in je izveden s pomočjo delne donacije NLB Vita.

Otroško igrišče je zasnovano že v skladu z novim razvojnim načrtom ZOO Ljubljana in je nadgradnja vse bolj uveljavljenega izobraževalnega programa “Noč čarovnic” in “Začarani gozd”, ki so ga v ZOO Ljubljana razvili v sodelovanju z Oddelkom za biologijo Biotehniške fakultete in za katerega so konec lanskega leta prejeli nagrado Zlati Prometej za odličnost komuniciranja znanosti, ki ga podeljuje SAZU.

V “Začaranem gozdu” domujejo endemične živalske vrste, ki pa jih najdemo le v slovenskem bajeslovju. Na igrišču bo moč najti odgovor, od kod zmaji, kakšni so, katera so še druga slovenska bajeslovna živalska bitja, ob igralih pa bodo lahko otroci prebirali tudi najbolj znane pravljice, iz katerih ta bitja izvirajo in v katerih še živijo. Osnovna lika sta velikanski zmaj in kačja kraljica.

Pri okrepčevalnici smo obnovili stare sanitarije. Novi sanitarni prostori so večji. Poleg moških in ženskih sanitarij smo zgradili tudi poseben prostor namenjen negi dojenčkov.

Igrišče se nahaja v spodnjem delu vrta v bližini restavracije in bajerja. Obsega trampoline, plezala, tobogane, afriške hišice in klopi. Namenjeno je celotnim družinam, kjer se lahko zabavajo otroci in starši.

V Kmečko bajto smo napeljali elektro instalacije in izvedli tesarska dela. Naselili smo tudi nekatere živali, ki živijo v človeških bivališčih. Obiskovalci živalskega vrta bodo tako lahko videli hišno miš, mokarja, švaba, tresača, krhlikarja in cvrčka. Pod lupo si bodo lahko ogledali pasjo bolho in posteljno stenico.

Bajto smo postavili pred približno desetimi leti kot kulturni spomenik in ob njej postavili 300 let staro leseno kaščo. Prenesli smo jo iz vasi Vrh pri Križu blizu Žužemberka, kjer je bila sezidana leta 1781. Bajta je bila v preteklosti bivališče, v katerem so živeli delavci z družinami, ki so opravljali različna dela na kmetijah. Deli se na kaščo, kuhinjo in bivalni prostor, ki je bil hkrati tudi spalnica.

Zaradi žledoloma, ki je februarja leta 2014 prizadel Ljubljano, so se podrle vse ograde in letalnice v zgornjem delu Živalskega vrta skupaj z zunanjo ograjo, na strmih predelih pa je bila uničena kar tretjina dreves. Postavili smo kilometer nove zunanje ograje, uredili nove obhodne poti ter jih naredili manj strme in zato bolj dostopne za starše otrok z vozički ter osebe z oviranostmi. Obnovili smo ograde za volke, rise, kozoroge in lose, brunarico preuredili v hotel za divjinske žuželke in ptice.

Zgradili smo eno največjih in najbolj »naravnih« bivališč za te živali v evropskih živalskih vrtovih in pridobili vrhunski vzrejni par sibirskih tigrov, ki so kritična ogrožena živalska vrsta.

Projekt prenove bivališč za velike mačke, imenovan »Življenje za tigra!«, je poleg Mestne občine Ljubljana podprla NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana.

Projekt obsega izgradnjo platoja in namestitev kontejnerjev.

Projekt obsega napeljavo talnega gretja.

Projekt obsega rekonstrukcijo pokritega izpusta.

Projekt obsega sanacijo odtokov.

Projekt obsega napeljavo talnega gretja.

Projekt obsega prenovo in je izveden s pomočjo donacije.

Projekt obsega ureditev ograje za divje prašiče in boksov za živali v mini ZOO, ureditev električnih inštalacij, hidratnega omrežja in ozemljitev.

Igrišče se razprostira ob velikem bajerju na osrednjem območju pod okrepčevalnico. Gre za unikatno igrišče, ki omogoča gibalne izzive in zabavo vsem generacijam. S svojo inovativno opremo omogoča otrokom prav posebno igro, vaje za ravnotežje, plezanje ter skoke, zato so ga poimenovali Žabji skok. To je že tretje igrišče v Živalskem vrtu Ljubljana, ki so ga pomagali zgraditi v NLB Viti.

Prenovili smo komunalno infrastrukturo in izpeljali energetsko sanacijo. Živalski vrt je zdaj bogatejši za kanalizacijo, plinovod in del vodovodne napeljave, zagotovili smo tudi električno in optično napeljavo po celotni obhodni poti vrta. Hkrati smo uredili nov odsek oskrbne poti za centralnim bajerjem, zamenjali dotrajani most, na novo ozelenili ter kompletno sanirali bajerje ter otoke za pelikane in lemurje.

Projekt zajema izgradnjo novega servisno-skladiščni kompleks, ki je za vsak živalski vrt življenjskega pomena. Usmerjen je v ekološko sanacijo problematičnih področij in v trajnostno naravnano delovanje živalskega vrta. Obsega objekt gnojišča in prvo fazo skladiščnih prostorov.

V okviru obnove prenove zgornjega dela vrta smo postavili novo ogrado za severne jelene. Ograda je velika in obsega kar 2.500 m2 površine.

V Živalskem vrtu Ljubljana smo odprli nove letalnice za tri največje vrste sov na svetu. S tem smo končali obnovo vrta po žledu, ki je to območje prizadel leta 2014.

Pokrovitelj treh novih letalnic za sove, ki skupaj merijo skoraj 600 kvadratnih metrov, je Zavarovalnica Generali.
Vanje so namestili tri največje vrste sov na svetu: veliko uharico, snežno sovo, prvikrat pa imajo v kolekciji tudi bradato sovo. Biolog, izredni profesor Gregor Belušič z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete, je ob tem pojasnil, da sove vidijo 10-krat ostreje od ljudi, da vidijo tudi podnevi in celo v barvah. V popolni temi pa tudi sove ne vidijo nič. Takrat se zanašajo na izostren sluh.

Član uprave zavarovalnice Generali Mitja Feri je ob odprtju letalnic povedal: »Sodelovanja z ZOO Ljubljana smo resnično veseli, saj smo se že prepričali v odličnost njihove ekipe in stalen trud za podajanje novega znanja o živalih. S skupnimi močmi smo sovam uredili boljše, kakovostnejše in prijaznejše bivalno okolje ter hkrati podprli izobraževalni program, namenjen spoznavanju teh skrivnostnih živali.«
Obnovo letalnic so omogočili, saj se dejavno udejstvujejo ne le pri socialni, družbeni in okoljski odgovornosti, ampak tudi pri varstvu živali. »V zavarovalnici Generali na vsakem koraku pri našem delu odražamo skrb za soljudi, za njihovo zadovoljstvo ter kakovostno bivanje vseh nas. Želimo namreč poskrbeti za razvoj okolja, v katerem ustvarjamo, in zavedamo se, da moramo v to okolje, življenje vlagati. Tudi kadar pomoč potrebujejo živali, ki so sestavni del našega skupnega prostora in brez njih naš svet ne bi bil tako bogat in raznolik, kot je,« je na odprtju novih letalnic še povedal Mitja Feri.

Strokovna vodja Živalskega vrta Ljubljana Barbara Mihelič je izpostavila, da so s tem odprtjem zaključili štiri leta trajajočo obnovo po požledu. Zadovoljni so, da bodo v jubilejno 70. obletnico delovanja, ki jo bodo obeleževali prihodnje leto, lahko stopili osredotočeni na razvoj.

Direktorica ZOO Ljubljana mag. Barbara Zdenka Ban Fischinger pa je dodala: »Veseli smo, da se je tudi Zavarovalnica Generali pridružila zlatim pokroviteljem ljubljanskega živalskega vrta in sklenila našo letošnjo bogato serijo dogodkov in otvoritev. Naj spomnimo: aprila smo odprli prenovljeni centralni bajer ter uredili interni plinovod ter priklop na kanalizacijsko omrežje, maja smo odprli novo inovativno otroško igrišče ter hotel za žuželke, junija novo ogrado za severne jelene in celotno obhodno pot po zgornjem delu vrta, konec avgusta priredili razigran dan, na novo pot pospremili muzikal Madagascar, z otvoritvijo novih informativnih tabel o risu praznovali svetovni dan živali, se nedavno veselili novega sodelavca Opel Comba, kot zadnje v nizu letos pa odpiramo letalnice za sove. Letos se je pričela tudi izgradnja novega zavetišča za zapuščene živali na Gmajnicah. V zaključni fazi je tudi nova ograda za leve, ki pa bo z otvoritvijo spomladi počastila 70 letnico ZOO Ljubljana.«