Kratke razdalje vsakdanjih poti

V Ljubljani bomo še naprej krepili trajnostno mobilnost in bomo tudi v prihodnje mesto kratkih razdalj oz. 15-minutno mesto, kjer so vse osnovne storitve prebivalcem dosegljive peš ali s kolesom in je zato prijazno tudi najranljivejšim skupinam – otrokom, starejšim in osebam z oviranostmi. 

V sodelovanju z državo bomo spodbujali izgradnjo in nadgradnjo železniškega omrežja ter sledili konceptu Ljubljanskega prometnega vozlišča. Leta 2045 bo 60 % dnevnih migrantov, ki v mestu delajo ali študirajo, za svojo pot uporabljalo javni potniški promet. Tudi zaradi kmalu prenovljenih železniške in avtobusne postaje v mestnem središču, ter integracije javnega prometa z urejenimi prestopnimi točkami in učinkovitim sistemom P+R bo potovanje z vlakom in avtobusom privlačnejše in enostavnejše. Po preusmeritvi regionalnega in daljinskega tranzitnega prometa mimo Ljubljane bo razbremenjena severna obvoznica in zato celoten AC obroč. Zaključeni urbani kareji bodo brez tranzitnega prometa, v gosto poseljenih območjih pa bo osebni avtomobilski promet omejen. 

Ljubljano in letališče Brnik bo povezovala hitra lahka železnica, ki bo prijazna uporabnikom in bo razbremenila cestni promet. Skupaj z župani glavnih mest od Dunaja do Istanbula bomo od vodstva EU še naprej argumentirano zahtevali gradnjo hitre železniške proge in z njo večjo dostopnost mest na celotni trasi, s čimer bomo prispevali tudi k večji kakovosti zraka in zmanjšanju obremenitve okolja s hrupom.

Vzpostavljeno bo celovito kolesarsko omrežje - neprekinjeno, direktno, privlačno, varno in udobno – s čimer bomo dodatno povečali kolesarski promet, zmanjšali odvisnost od osebnih vozil ter izboljšali prometne in bivalne razmere v mestu. Izjemno uspešen sistem izposoje koles BicikeLJ bo še naprej med najbolj priljubljenimi načini premikanja po mestu, ohranjeno in dodatno policentrično razširjeno (zgodovinsko jedro in soseske) bo tudi osrednje območje za pešce z več kot 25 ha površine in trajnostno naravnanim sistemom mestne logistike. Zaradi kakovostnih in učinkovitih sistemov souporabe električnih koles in električnih vozil v Ljubljani in regiji, se bo raba osebnih lastniških avtomobilov v mestu zmanjšala.

Javni potniški promet bo osrednji steber celovitega sistema trajnostne mobilnosti in ključni vzvod za kakovostno urbano življenje. S povečanjem zanesljivosti, hitrosti, pogostosti,  udobja in univerzalne dostopnosti bomo občutno zmanjšali odvisnost prebivalcev od osebnega avtomobila. Upravljanje javnega potniškega prometa bo temeljilo na digitalnih, podatkovno podprtih in avtomatiziranih rešitvah, ki bodo omogočale inteligentno vodenje prometa, visoko zanesljivost storitev ter celovito in pravočasno informiranje potnikov. Hrbtenico mestnega potniškega prometa bodo predstavljale hitre in zmogljive avtobusne linije z visoko frekvenco in zagotovljeno prednostjo v križiščih z naprednim krmiljenjem semaforjev (BRT – Bus Rapid Transit), z nadaljnjo nadgradnjo storitve »prevoz na klic« pa bodo še lažje dostopna tudi redkeje poseljena območja. 

Enotna mobilnostna platforma Urbana bo omogočala brezšivno, intuitivno in prilagodljivo prehajanje med različnimi oblikami javnega potniškega prometa (LPP, IJPP) ter drugimi modalitetami, kot so sistemi souporabe vozil, kolesarski sistemi in druge oblike trajnostne mobilnosti.

Omogočena in varna bo vožnja s samovozečimi vozili, na nekaterih linijah mestnega potniškega prometa bomo uporabljali tudi samovozeče avtobuse kot dopolnitev za še večjo učinkovitost in udobje mestnega javnega prevoza. 

Ob zmeraj večjem deležu pešcev, kolesarjev in uporabnikov javnega prometa bomo udejanjili  prometno Vizijo nič – brez smrti in hujših poškodb v prometu, kar bomo dosegli s prenovo cestne infrastrukture, omejitvami hitrosti in uvedbo naprednih tehnologij, s proaktivno vzgojo najmlajših ter z aktivnim nadzorom, informiranjem in ozaveščanjem vseh udeležencev v prometu, k čemur bo pomembno pripomogel tudi nov Park varne mobilnosti - prvi v Evropi, ki združuje preventivne izobraževalne aktivnosti in pomoč žrtvam prometnih nesreč. 

Nadaljevali bomo z uspešnim vzpostavljanjem sodobnih četrtnih centrov kot stičišč kulturnega in družabnega življenja ter z zagotavljanjem storitvenih dejavnosti dodatno okrepili vlogo in pomen lokalnih središč. Še naprej bomo vlagali v razvoj kulture in jo vključevali v vse segmente življenja prebivalcev - tudi preko vzpostavljanja kulturnih četrti v vseh delih mesta, namenjenih kulturnemu in umetniškemu ustvarjanju ter druženju. Z dodatno turistično in kulturno ponudbo v soseskah bomo krepili kakovost življenja lokalnih prebivalcev, oživljali identiteto sosesk in prispevali k razpršitvi turističnih tokov. Leta 2045 bo tako imela vsaka izmed 17 četrtnih skupnosti živahno delujoče in dobro obiskano lokalno središče družbenega dogajanja. Mestna knjižnica Ljubljana bo s svojo mrežo splošnih knjižnic ponujala vabljive in vključujoče prostore, ki bodo omogočali raznolikost uporabe - tako tihi študij kot aktivni dialog skupnosti. Mladi bodo v svojih soseskah našli varne, podporne in vključujoče prostore v Četrtnih mladinskih centrih ter jih uporabljali tudi za neformalno učenje, ustvarjanje ter druženje.

V Ljubljani bodo imeli vsi prebivalci dostop do kakovostnih zunanjih površin za rekreacijo in aktivno preživljanje prostega časa. Še naprej bomo vlagali v razvoj raznolike športne infrastrukture, namenjene tako vsakodnevni rekreaciji meščanov kot tudi podpori vrhunskim športnikom in organizaciji športnih prireditev. V Ljubljani bo redno športno aktivnih več kot 80% vseh prebivalcev. Ljubljana bo evropska prestolnica z največ športnimi površinami na prebivalca in z najkakovostnejšo ponudbo športnih programov.

Z zagotavljanjem pogojev za varen in zdrav način življenja bomo prispevali k večji odpornosti in preprečevanju bolezni, ob tem pa strokovno, odgovorno in kakovostno  skrbeli za obolele v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZDL) ter pri koncesionarjih. ZDL bo tudi v prihodnje tako po velikosti kot kakovosti vodilna in referenčna zdravstvena ustanova na primarni ravni v državi, katerega že danes široko dostopnost bomo z novimi enotami še povečali. Poleg tega bomo aktivno pomagali pri zagotavljanju pogojev za razvoj in uspešno delo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter njegovih klinik. Ohranili bomo največjo in najuspešnejšo lekarniško mrežo v državi z visoko kakovostnimi storitvami za uporabnike in zanesljivo oskrbo z zdravili na najvišji ravni. 

Dodatno bomo izboljšali in posodobili mestne storitve, ter razširili njihov nabor, s čimer bomo Ljubljano še bolj približali uporabnikom in drugim obiskovalcem ter jim pomagali prihraniti čas in sredstva.