Narava do praga

Ljubljana bo odporno in trajnostno mesto, ki se bo aktivno prilagajalo na izzive podnebnih sprememb. Ostala bo zeleno mesto s kakovostnim bivalnim okoljem ter dostopnimi zelenimi  in rekreacijskimi površinami za vse generacije.

Ljubljana je že danes mesto s kakovostnim sistemom in izjemno visokim deležem zelenih površin (75%, 560 m2 na prebivalca), kar bomo v prihodnje ne le ohranili, ampak dodatno nadgradili z vzpostavitvijo novih mestnih parkov ter zveznih zelenih ureditev ob vodotokih, mestnih vpadnicah in železniških progah. Zelena infrastruktura bo sestavni del vsakega novozgrajenega javnega objekta MOL, javne prostore pa bomo dodatno zelenili z novimi drevesi ter vzpostavljali ozelenitve grajenega okolja povsod, kjer bo to mogoče. Leta 2045 bo delež zelenih površin v MOL znašal 76%. Ljubljana je in bo evropska prestolnica z največ zelenih površin na prebivalca.

Še naprej bomo varovali obstoječe naravne vrednote in zagotavljali stik z naravo ter neposredni dostop do kakovostnih parkovnih in rekreacijskih površin vsem prebivalcem mesta - tudi s povezavo posameznih ureditev, območij in programskih potez z omrežjem zelenih površin tako znotraj mesta kot v njegovem zaledju v celovit zelen sistem. Poleg javnih si bomo aktivno prizadevali tudi za ohranjanje dreves in ozelenitve na zasebnih površinah. Dobro vzdrževana in dodatno nadgrajena otroška igrišča bodo umeščena v zelena okolja in bodo mladim generacijam omogočala varno, poučno ter zabavno igro.

Z razvojem in krepitvijo zelene in modre infrastrukture bomo zmanjševali območja toplotnih otokov in krepili odpornost na podnebne spremembe. Z učinkovitim upravljanjem z vodo,  zbiranjem deževnice, namakalnimi sistemi in sonaravno zaščito pred poplavami in onesnaženjem mestnih vodotokov (npr. s preprečitvijo prelivanja odpadne in padavinske vode)  bomo izboljšali varnost in kakovost bivalnega okolja. Do leta 2045 bomo v vseh stavbah v lasti MOL sanitarije splakovali z deževnico. Reki Ljubljanica in Sava bosta imeli status kopalnih voda z urejenimi naravnimi kopališči. Prebivalci bodo še intenzivneje vključeni v skupnostne projekte, samooskrbo in prilagoditvene dejavnosti.

Razvoj mesta bomo tudi v prihodnje temeljili na zaščiti naravnih ekosistemov, ohranjanju obstoječih habitatov in aktivni obnovi degradiranih območij. Še naprej bomo aktivno skrbeli za zaščitene ter ogrožene rastlinske in prostoživeče živalske vrste v mestu in posebno pozornost namenjali krepitvi biotske raznovrstnosti z uporabo avtohtonih rastlinskih vrst, oblikovanjem zelenih koridorjev ter varovanjem vodnih in obvodnih ekosistemov. Narava v mestu ni le estetski element, ampak ključna infrastruktura za podnebno odpornost, kakovost zraka in blaženje vročinskih valov. Ljubljana bo evropsko mesto z največjim številom zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst.

Kljub izjemno dobrim rezultatom bomo še dodatno okrepili trajnostno ravnanje z odpadki in zmanjšali njihovo ustvarjanje. Plastične embalaže za enkratno uporabo ne bomo uporabljali. Ljubljana je od leta 2014 prva evropska prestolnica, vključena v program »Brez odpadkov« (Zero waste) in je že danes vodilno mesto po odstotku ločeno zbranih odpadkov v gospodinjstvih (69%). Leta 2045 bo ta odstotek znašal 80%.  

Ljubljana bo v največji meri obvladovala naravne nesreče (potres, poplave, sušo…), podnebne spremembe (segrevanje ozračja, nenadne temperaturne razlike), epidemije, morebitno pomanjkanje zdrave hrane in druge krizne razmere.

Izkušnje nas učijo, da so edina stalnica spremembe, zato bomo nanje pripravljeni tako, da bomo čim natančneje predvideli in obvladovali tveganja. Odzivnost na nesreče in učinkovitost reševanja stalno izboljšujemo, v prihodnje pa bomo aktivnosti za večjo odpornost dodatno nadgradili z razvojem celostnega sistema vodenja, razširjene senzorike in napredne informacijsko-komunikacijske podpore za pravočasno zaznavanje tveganj, lažje odločanje in učinkovito delovanje vseh vključenih služb (npr. pri odzivu na nesreče) in tako dodatno zvišali raven usposobljenosti in opremljenosti. Poleg tega bomo okrepili samozadostnost, odpornost sistemov in ozaveščenost ter pripravljenost tako javnih in zasebnih subjektov kot prebivalcev, da bo Ljubljana tudi v morebitnih kriznih razmerah delovala povezano, solidarno in stabilno.

V Ljubljani bo učinkovito deloval osrednji center za zaščito, reševanje in pomoč, skladno s policentričnim razvojem mesta bo pomembna pridobitev južna izpostava Gasilske brigade Ljubljane, ki je že v izgradnji. Ohranili in povečali bomo število prostovoljnih gasilcev in mrežo prostovoljnih gasilskih postaj.

Vse stavbe v lasti mesta bodo potresno varne in energetsko učinkovite (cca. 300 stavb) ter tako vzor vsem drugim deležnikom v mestu. Še naprej si bomo prizadevali državo in vodstvo Evropske Unije prepričati v nujnost pridobitve sredstev za protipotresno sanacijo in obnovo stavb v zasebni lasti v vseh potresno ogroženih evropskih državah. Velika večina objektov ljubljanskih javnih vrtcev in osnovnih šol je že danes prenovljena, energetsko učinkovita in statično ter požarno varna (cca.100 stavb). Protipoplavne ukrepe na vodotokih aktivno izvajamo in jih bomo v sodelovanju z državo v celoti dokončali do leta 2027.  

Ljubljana bo najvarnejša evropska prestolnica z vzpostavljenimi učinkovitimi strukturnimi in organizacijskimi mehanizmi za zagotavljanje varnega in stabilnega življenjskega okolja, ki bo temeljilo na sprejemanju različnosti, sožitju in sobivanju ljudi ter integraciji tujcev. Ob morebitnem varnostnem dogodku ali nevarni situaciji bo na temelju odgovornega dela mestnih redarjev – stalnega zaznavanja, analize in operativnega dela na terenu ter moderne mestne varnostne strukture omogočeno učinkovito, pravočasno in ciljno usmerjeno  ukrepanje v sodelovanju z državnimi službami.