Samooskrbni prehranski sistemi

Ljubljana bo še naprej razvijala in krepila prehransko samooskrbo in urbano kmetijstvo ter z njima gradila odporen in trajnosten model prehranske preskrbe mesta, zmanjševala izpostavljenost oskrbnih sistemov, povečala odpornost na morebitne krizne razmere ter tako obvladovala tveganje za pomanjkanje.

Kmetijstvo bo prilagojeno na podnebne spremembe (tudi z novimi kulturami), uvajale se bodo nove inovativne oblike pridelave hrane (npr. vertikalni vrtovi).

Zunaj urbanega območja (AC obroča) bomo aktivno ohranjali kmetijska zemljišča ter spodbujali pridelavo in prodajo lokalno pridelane hrane, tudi s prenovo obstoječih in vzpostavljanjem novih tržničnih prostorov v Ljubljani. 

Spodbujali bomo razvoj kratkih dobavnih verig ter s tem krepili dostopnost in uporabo lokalno pridelane hrane ter prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa. Sodelovanje z lokalnimi kmetijami in zadrugami bomo dodatno okrepili s povečanjem deleža lokalnih živil v prehrani za javne vrtce in osnovne šole ter s spodbujanjem rednega odkupa kakovostnih lokalnih živil v drugih javnih ustanovah ter v gostinskih in namestitvenih objektih, kjer bomo še naprej spodbujali tudi postrežbo vode iz pipe.

Ob obstoječih bomo vzpostavljali nova vrtičkarska območja, ki prebivalcem omogočajo lastno pridelavo hrane in prispevajo k samooskrbi ter večji kakovosti bivanja.

V Ljubljani smo ponosni na visoko kakovostno pitno vodo, ki jo pijemo brez predhodne kemične obdelave. Varna in nemotena oskrba prebivalcev s pitno vodo in pridobivanje dodatnih vodnih virov bosta tudi v prihodnje ključni razvojni prioriteti. Voda je osnovna dobrina, ki bo ostala javna in dostopna vsem (še naprej tudi v številnih pitnikih in fontanah v mestu). Visoko kakovostno pitno vodo in dodatne rezervne vodne vire bomo zagotavljali tudi s povezovanjem mestnih vodooskrbnih sistemov s sosednjimi občinami (kot npr. v občini Brezovica).