Samozadostna in odporna infrastruktura

V Ljubljani z večjo rabo obnovljivih virov energije, energetsko sanacijo stavb in spodbujanjem trajnostne mobilnosti vzpostavljamo nizkoogljično okolje.

Tudi v prihodnje bomo krepili energetsko samozadostnost, zato bo Ljubljana 2045 z najmanj 70-odstotno oskrbo iz lastnih virov (30% biomasa, 30% energija iz odpadkov, 10% sončna energija in le 30% plin) odporna na morebitne energetske krize in manj odvisna od tujih virov, prebivalci pa deležni zanesljive, trajnostne in okolju prijazne preskrbe z energijo brez uporabe premoga. Distribucijsko plinsko omrežje bomo razogljičevali z biometanom in vodikom. Z novim objektom za energijsko izrabo odpadkov (TEO – Toplota in elektrika iz odpadkov) in nadgradnjo obstoječega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki (RCERO Ljubljana) bomo po načelih krožnega gospodarstva pridobljeno energijo namenjali za ogrevanje in električno porabo gospodinjstev v mestu, ter ob tem z najsodobnejšo tehnologijo izničili škodljive vplive na kakovost zraka. Še naprej bomo spodbujali in z inovativnimi praksami ponovne rabe dodatno krepili krožno gospodarstvo ter zmanjševali nastajanje odpadkov in njihovo količino z vsem dostopnimi centri ponovne uporabe in recikliranjem. 

V Ljubljani bo dovoljena gradnja izključno energetsko nevtralnih objektov. Za gradnjo in obnovo mestnih objektov bomo uporabljali sonaravne (naravne, lokalne, obnovljive) materiale po principu krožnega gospodarstva. Povsod, kjer bo to smiselno, bomo pridobivali in uporabljali obnovljive vire energije. Z mestnimi investicijami bomo sledili načelom najvišje kakovosti z manj materiali in manj energije ter oblikovne odličnosti in inovativnosti ter k temu spodbujali tudi zasebne vlagatelje. Točka VEM (Vse na Enem Mestu) bo osrednje mestno podporno okolje za celovite energetske, statične in trajnostne prenove stanovanj v zasebni lasti.

Najmanj 90% prebivalcev Ljubljane bo imelo priklop na daljinsko energetsko oskrbo, s katero bomo iz fosilnih goriv skoraj v celoti prešli na obnovljive vire in skoraj vsa gospodinjstva (98%) bodo priklopljena na mestni kanalizacijski sistem (z izjemo redkih bivališč na oddaljenih oz. slabo poseljenih lokacijah). Največja čistilna naprava bo energetsko nevtralna, mikroonesnaževala bodo iz odpadnih voda odstranjevana s t.i. četrto stopnjo čiščenja. 

V javnem potniškem prometu ter v voznem parku službenih in delovnih vozil mestne uprave, zavodov ter javnih podjetij bomo uporabljali samo obnovljive vire energije. Ob dobro delujočem sistemu javnega potniškega prometa in celostno vzpostavljeni kolesarski mreži bo vstop v mesto znotraj obvoznice omogočen le vozilom brez emisij. Z dodatno proizvodno in polnilno infrastrukturo za alternativna goriva (mrežo polnilnic na elektriko, vodik, biometan itd.) bo omogočena množičnejša uporaba brezemisijskih vozil na širšem mestnem območju. Po reki Ljubljanici bomo potovali izključno z lesenimi plovili na električni ali sončni pogon, s čimer bomo prispevali tako k zmanjšanju škodljivih emisij, kot tudi k nižjim stopnjam hrupa. Vzpostavljena bo krožna plovna pot ob hkratni uporabi hidroenergije. 

Ljubljana bo podnebno nevtralna – tudi s pomočjo programa Misija 100 in pridobljenim nazivom podnebno nevtralno in pametno mesto do leta 2030. S podpisom podnebne pogodbe, v kateri smo zastavili celovit pristop k doseganju podnebne nevtralnosti v sodelovanju z zasebnim sektorjem, državo, drugimi organizacijami in širšo javnostjo, smo ponovno potrdili dolgoletno zavezanost Ljubljane trajnostnemu razvoju in prevzeli vodilno vlogo pri soočanju s podnebnimi izzivi. Mesto bo tudi v prihodnje zgled s transparentnim poročanjem in razkrivanjem podatkov o doseganju podnebnih ciljev in visokih okoljskih standardov (kot npr. ocena CDP).