Kolesarska štafeta COP30 Bike Ride v Ljubljani
V petek, 25. julija 2025, je župan Zoran Janković pred Mestno hišo sprejel kolesarje mednarodne Štafete za podnebno pravičnost, kolesarskega župana Ljubljane Mateja Praprotnika in predstavnico Ljubljanske kolesarske mreže Ivo Zozolly. Izročili so mu seznam predlogov, namenjenih kolesarskim izboljšavam, katere v Ljubljani večinoma že izvajamo, za njih pa si bomo prizadevali še naprej.
Srečanje je potekalo v znamenju priprav na podnebno konferenco COP 30, ki bo novembra 2025 v Braziliji, v Sloveniji pa bo potekal simbolični dogodek COP 30 Bike ride – kolesarjenje za podnebno pravičnost.
V Ljubljani skrbimo za redno uresničevanje kolesarskih ukrepov
Krožišče Tavčarjeve, Kolodvorske, Komenskega in Male ulice. Foto: Nino Kolarev
V Mestni občini Ljubljana si prizadevamo za razvoj kolesarjenja in nenehno izvajamo ukrepe, ki k temu pripomorejo: od urejanja, vzdrževanja in gradnje kolesarske infrastrukture, prek uvajanja in izvajanja storitev za spodbujanje kolesarjenja, do promocije kolesarjenja, predvsem za vsakodnevno premikanje po mestu. Posvečamo se vzgoji in izobraževanju o tej temi ter spreminjanju potovalnih navad v bolj trajnostno smer.
Vsi že izvedeni ukrepi so pomembno prispevali k temu, da se je delež poti, opravljenih s kolesom, v Ljubljani v zadnjih 10 letih povečal: pri notranjih potovanjih v MOL z 11 % (2013) na 13,7 % (2024). Več o tem si lahko preberete v Raziskavi potovalnih navad prebivalcev MOL in LUR tukaj.
Kolesarjenje je zagotovo ena od oblik trajnostne mobilnosti, ki pripomore k zmanjšanju števila avtomobilov v Ljubljani, zato jo želimo nadgrajevati, izboljševati, podpirati.
Do sedaj 450 kilometrov kolesarskih površin, v prihodnje še več
Tržaska cesta. Foto: Miran Kambič
V Ljubljani beležimo okoli 450 kilometrov urejenih oz. označenih kolesarskih površin različnih tipov in kategorij infrastrukturnih ureditev za kolesarjenje.
Izvajamo obsežne investicije v rekonstrukcije in prenove cest ter javnega prostora, pri čemer več prostora in prednost dajemo pešcem, kolesarjem, uporabnikom javnega prometa in ozelenitvi. Med njimi so – če naštejemo le nekatere vidnejše projekte v teku – rekonstrukcija Linhartove ceste in prenova Jurčkove ceste; končuje se izgradnja južnega dela Industrijske ceste, ravno pa smo zaključili z obnovo Čufarjeve ulice med Resljevo cesto in Kotnikovo ulico. Nedavno smo izvedli tudi celovito prenovo Ižanske ceste in ceste Črna vas.
Slovenčeva ulica. Foto: Miran Kambič
Načrtujemo še celovite obnove Dolenjske ceste med Rakovnikom in Rudnikom, v načrtu imamo ureditev Aleje Žale (Tomačevska cesta), prenovo Zaloške ceste in ulice Ob Ljubljanici, rekonstrukcijo dela Barjanske ceste od Finžgarjeve ulice do priključka na avtocesto. Predvidevamo še rekonstrukcije Tbilisijske ceste, Litostrojske in Šišenske ceste ter obnovo Ceste v Gorice, Cesto Ceneta Štuparja in Poti heroja Trtnika.
Kot je znano, poteka dograditev kanalizacije z ureditvijo prometnih površin na več območjih v okviru kohezijskega projekta Čisto zate – odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja (www.cistozate.si). Ob tem urejamo tudi površino 261 cest ter na številnih območjih na novo gradimo površine za pešce in kolesarje.
Cesta dveh cesarjev. Foto: Miran Kambič
V sklopu prenove osrednje ljubljanske železniške postaje, gradnje nove avtobusne postaje in drugih infrastrukturnih nepremičninskih projektov na območju Potniškega centra Ljubljana (PCL), bomo uredili tudi okoliško infrastrukturo. Naš cilj je prenoviti območje in določiti prometno ureditev v okolici načrtovanega novega potniškega centra, ki bo dolgoročno zagotavljala ustrezno varnost in pretočnost mestnega prometa, torej da bo zagotovljeno udobno vodenje vseh vrst javnega potniškega prometa, kolesarskega, peš ter motornega prometa, z dodatno ozelenitvijo javnega prostora. Letos in v naslednjih letih bomo izvedli celovite rekonstrukcije cest okoli PCL (Trg OF, Masarykova, Šmartinska pri železniškem podvozu, Vilharjeva). Kot omenjeno, je v teku že prenova Linhartove ceste, nadaljevali bomo z rekonstrukcijo krožišča Žale, Flajšmanove in Pokopališke ulice.
Sistema izposoje koles BicikeLJ in Nomago
Postaja Bicikelj na Celovški cesti. Foto: Miran Kambič
Skupaj z zasebnim partnerjem upravljamo, vzdržujemo in širimo sistem izposoje koles BicikeLJ (trenutno je v sistemu 86 postajališč in 860 koles, pri čemer je prva ura izposoje brezplačna) tudi v sodelovanju z zasebnimi ponudniki; dodatno pa od leta 2022 v Ljubljani deluje sistem izposoje e-koles Nomago.
Športnorekreacijske površine in poligoni za kolesarje
Urejamo športnorekreacijske površine in poligone za urjenje v kolesarjenju in vožnji z drugimi prevoznimi sredstvi »na lasten pogon« (skiro, rolka, kotalke, rolerji): v Ljubljani je osem koloparkov, bike park v Podutiku, BMX-park, poligon za spust na Golovcu idr.
Varovana kolesarnica in številna kolesarska stojala
Kolesarska stojala na Osrednji ljubljanski tržnici - kolesarka stojala in kolesarji bodo imeli svoj prostor tudi na prenovljeni tržnici. Foto: Nino Kolarev
Leta 2022 smo vzpostavili varovano kolesarnico v garažni hiši Kongresni trg, sicer pa je na javnih površinah v Ljubljani na voljo veliko kolesarskih stojal, ki omogočajo priklenitev okoli deset tisoč koles.
Kolesarjenje kot del strategij razvoja Ljubljane in Ljubljanske urbane regije
Kolesarjenje je pomemben del obstoječih ključnih strateških dokumentov na področju trajnostne mobilnosti – celostnih prometnih strategij Mestne občine Ljubljana in Ljubljanske urbane regije. V teku je izdelava nove Celostne prometne strategije MOL, v okviru katere skozi vključujoč proces oblikujemo tudi ukrepe za nadaljnje spodbujanje in razvoj kolesarjenja v Ljubljani in regiji.
Z državo tudi sodelujemo pri umeščanju državnih kolesarskih povezav na območju Mestne občine Ljubljana in načrtujemo vzpostavitev ter prenovo več kolesarskih površin na območju MOL v okviru Dogovora za razvoj regij in drugih razpisov oz. pozivov, skozi katere bomo sofinancirali izvedbo projektov.
Lestvica 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu in mednarodni kolesarski kongres Velo-city
Utrinek iz mednarodnega kolesarskega kongresa Velo-city 2022. Foto: N. Rovan
Ponosni smo, da se je Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope 2016 in najboljša Zelena prestolnica Evrope 2021, trikrat zaporedoma uvrstila na lestvico 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu The Copenhagenize Index.
Leta 2022 smo gostili izjemno prepoznaven mednarodni kolesarski kongres Velo-city z osrednjo temo »Kolesari – spremembo ustvari«, ki je še dodatno prispeval k prepoznavnosti kolesarjenja in Ljubljane kot kolesarjem (vse bolj) prijaznega mesta.
Več o kolesarjenju v Ljubljani si lahko preberete tukaj.
Kolesarska štafeta z namenom
Namen mednarodne Štafete za podnebno pravičnost je spodbuditi mesta in odločevalce k uresničevanju kolesarskih ukrepov za izboljšanje infrastrukture, prijazne pešcem in kolesarjem.
Štafeta je k nam prišla iz glavnega azerbajdžanskega mesta Baku, kjer je bila konferenca lani, zaključila pa se bo v brazilskem mestu Belem, kjer bo potekala letos. V Sloveniji so se med 22. in 26. julijem ustavili poleg Ljubljane še v Novem mestu, Postojni ter Novi Gorici.