Objavljeno:
Deli izkušnjo. Prisluhni zgodbi. Naredimo spremembo.
Oktober je mesec duševnega zdravja, 10. oktobra pa obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Geslo letošnjega obeleževanja je »Deli izkušnjo. Prisluhni zgodbi. Naredimo spremembo.«, s katerim poudarjamo neprecenljivo vrednost osebnih izkušenj pri odpravljanju stigme ter gradnji sočutne in vključujoče skupnosti.
Duševno zdravje je temelj našega splošnega počutja. Skrb zanj je dolžnost celotne družbe, pri čemer imajo ključno vlogo preventivni programi in dostopne oblike pomoči v lokalnem okolju. V Mestni občini Ljubljana skupaj z Zdravstvenim domom Ljubljana in nevladnimi organizacijami že vrsto let razvijamo podporne mreže. Posamezniki lahko celostno oskrbo prejmejo v Centrih za duševno zdravje, izjemen steber neposredne podpore pa predstavljajo programi nevladnih organizacij, kot so:
Dnevni centri (društvi Altra in Šent)
Namenjeni so osebam s težavami v duševnem zdravju, njihovim svojcem in bližnjim ter drugim ljudem s stiskami in težavami.
Svetovalni programi (Center Posvet in društvo Altra)
Namenjeni so osebam s težavami v duševnem zdravju ter njihovim svojcem.
Zagovorništvo in informiranje (društvi Altra in Ozara)
Skrbi za varovanje pravic, interesov in integritete oseb s težavam iv duševnem zdravju, ki se pogosto znajdejo v življenjskih situacijah, v katerih ne morejo ali ne znajo uveljavljati svojih interesov in pravic.
Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov na Trgu MDB, Nik Rovan
Duševne stiske pri otrocih in mladostnikih
Pri otrocih in mladostnikih se duševna stiska ne izraža vedno neposredno. Lahko se pokaže kot umikanje, razdražljivost, sprememba vedenja, težave s spanjem, telesne tegobe, izguba zanimanja ali težave v šoli. Vsaka takšna sprememba še ne pomeni duševne motnje, je pa lahko povabilo k pogovoru.
Preventiva se začne pri odraslem, ki spremembo opazi, otroka vpraša, kako se počuti, in njegov odgovor vzame resno. Pomembno je, da poslušamo brez hitrega presojanja, zmanjševanja pomena težav ali ponujanja takojšnjih rešitev. Otroci in mladostniki potrebujejo varne odnose in odrasle, ob katerih lahko spregovorijo.
Pri zgodnjem prepoznavanju stisk, podpori otroku ali mladostniku in njegovi družini ter iskanju ustreznih naslednjih korakov lahko pomagajo strokovnjaki Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana.
Ekipo sestavljajo logoped, medicinska sestra, psiholog, specialist klinične psihologije, specialni pedagog in socialni delavec, ki vsak s svojega strokovnega vidika sodeluje pri oceni otrokove motnje. Skupaj skušajo razjasniti in osvetliti naravo problematike ter izvesti ustrezno korektivno, svetovalno ali terapevtsko obravnavo oziroma jo priporočiti. Po potrebi predlagajo tudi obravnavo zunaj Centra, na primer družinsko terapijo ali vključitev v skupino za samopomoč. Sodelujejo s predstavniki šole ali vrtca in strokovnim delavcem svetujejo o metodah dela z otrokom. Staršem dajejo priporočila za delo z otrokom in vzgojo doma, v nekaterih primerih se odločijo tudi za psihoterapevtsko obravnavo otroka ali mladostnika.
V Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov so od začetka januarja do konca septembra letos opravili 13.797 pregledov. To pomeni, da so se skoraj 14.000-krat vprašali: »Kaj je narobe? Kaj doživljaš? Kaj ti pomaga?« Predvsem pa: »Kako ti lahko pomagamo mi?« Šele ko otroka resnično slišimo, lahko njegovo izkušnjo spremenimo v pravočasno podporo.
Tudi junakinje in junaki včasih poiščejo pomoč
Z ozaveščevalno kampanjo Tudi junakinje in junaki včasih poiščejo pomoč sporočamo, da v stiski nihče ne sme ostati sam, saj so na voljo različne oblike pomoči, ki jo s pomočjo Mestne občine Ljubljana izvajajo nevladne organizacije.
Med drugim sofinanciramo dnevne centre, svetovalnice in skupine za samopomoč in s tem omogočamo organizacijo raznih delavnic in tečajev, strokovno psihosocialno svetovanje, spremstvo in zagovorništvo uporabnikov programov, informiranje uporabnikov o pravicah iz naslova zakonodaje in organizacijo taborov. Za to področje namenjamo približno 330.000 evrov na leto.
V okviru kampanje smo pripravili tudi Zgodbe junakinj in junakov, saj je prav, da o tej temi in svojih občutkih spregovorimo na glas. Slogan kampanje Tudi junakinje in junaki si dovolijo biti ranljivi sporoča, da s tem, ko odložimo masko in si dovolimo pokazati tudi svojo ranljivejšo plat, drugim dajemo priložnost, da nas sprejmejo takšne, kot smo. Dovolimo si biti ranljivi, saj se prav v ranljivosti skriva naša največja moč.
Prisluhnite zvočnim oddajam junakinj in junakov, ki jim področje duševnega zdravja ni tuje in se zavedajo, kako pomemben je v stiski klic na pomoč.
Pripnite si zeleno pentljo
Zelena pentlja je mednarodni simbol ozaveščanja o duševnem zdravju. Z njo javno izražamo podporo vsem, ki se soočajo z duševnimi stiskami, ter sporočamo, da nihče v svojih težavah ne bi smel ostati sam. Poleg tega spodbujamo odprt dialogu o duševnem zdravju, empatično poslušanje in medsebojno povezanost.
Pridružite se prizadevanjem za bolj odprto družbo – prisluhnite zgodbam drugih, delite svojo in si nadenite zeleno pentljo.