Novo šolsko leto je tu

V šolskem letu 2026/2027 bo v ljubljanske javne vrtce vključenih 11.667 otrok. 

Iz podatkov centralnega registra MOL izhaja, da so javni vrtci v MOL prejeli 2.261 vlog za vpis otrok za šolsko leto 2026/27, od tega 1.955 vlog za prvo starostno obdobje in 306 vlog za drugo starostno obdobje.

Na centralnem čakalnem seznamu za šolsko leto 2026/2027 (na dan 12. 8. 2026) je 14 čakajočih otrok, od tega 12 otrok za prvo starostno obdobje in 2 otroka za drugo starostno obdobje. 

Od 12 čakajočih otrok prvega starostnega obdobja je:

• 6 otrok, ki imajo z enim od staršem stalno prebivališče v MOL (od 51 do 130 točk), nimajo izbire kamorkoli in točno določene vrtce;
• 6  otrok iz drugih občin.

 Dva čakajoča otroka v drugem starostnem obdobju čakata na točno določeni vrtec. 

Že trinajsto leto v Ljubljani zagotavljamo vsem staršem oz. njihovim otrokom javni vrtec v spomladanskih mesecih, če izpolnjujejo pogoje: stalno prebivališče in stalnost bivanja v MOL 15 mesecev, starostni pogoj 11 mesecev s 1. septembrom ter izbiro kamorkoli. Glede na trenutno razpoložljivost 238 prostih mest v vseh programih ocenjujemo, da bodo v vrtec sprejeti vsi otroci, razen če starši želijo otroka vpisati v točno določen vrtec oziroma enoto vrtca.

V tekočem šolskem letu se dejavnost izvaja v 739 oddelkih, v novem šolskem letu pa se bo dejavnost predšolske vzgoje izvajala v 722 oddelkih. Vrtci so, skladno s potrebami staršev in predpisanimi normativi, optimizirali število oddelkov v posameznih enotah oziroma lokacijah vrtcev, tako da se bo z začetkom novega  šolskega  leta število oddelkov zmanjšalo za 17. 

V obdobju od 2006 do 2018 je vključenost predšolskih otrok v javne vrtce v MOL naraščala: v letu 2006/07 je bilo v vrtce vključenih 10.554 otrok, v letu 2018/19 13.582 otrok, nato pa je upadala: v šolskem letu 2022/23 je bilo vključenih 13.070 otrok, v šolskem letu 2023/24 12.918, v šolskem letu 2024/25 12.549 otrok, v šolskem letu 2025/26 12.281, v šolskem letu 2026/27  pa je vpisanih 11.667 otrok, za katere so podpisane pogodbe staršev z vrtci (podatek na dan 14. 8. 2026). Glede na vpis, starost otrok in razporeditev po oddelkih glede na predpisane normative so vrtci v letu 2006/07 oblikovali 687 oddelkov, v letu 2018/19 je delovalo 785 oddelkov, v šolskem letu 2023/24 769 oddelkov, v šolskem letu 2024/25 757 oddelkov, v šolskem letu 2025/26 739 oddelkov, v novem šolskem letu 2026/27 pa načrtujemo 722 oddelkov.

V MOL smo v obdobju od 2006 – 2018 povečali možnost vključevanja večjega števila otrok, število prostih mest smo povečali za več kot 3.000. Če smo v obdobju od leta 2006 do leta 2018 stalno povečevali število oddelkov v vrtcih s prizidavami in adaptacijami vrtcih in šolskih prostorih ter drugih prostorih MOL, se je z manjšanjem rodnosti ta trend v zadnjem obdobju obrnil, zato postopoma zapiramo oddelke v tistih vrtcih, kjer je manjši vpis, zlasti oddelke v blokih in na lokacijah, ki so prostorsko manj primerne, tako v notranjih prostorih kot zunanjih površinah. Skupaj z vrtci zato skrbno in gospodarno organiziramo oddelke v vsakem posameznem šolskem letu, pri tem upoštevamo predpisane normative in standarde ter optimalno organizacijo oddelkov po starostnih obdobjih.

Od leta 2009 dalje za javne vrtce MOL ugotavljamo, da se je bistveno povečalo tako število otrok s posebnimi potrebami kot tudi potrebe po dodatnih kadrih za te otroke. Od leta 2009 do 2026 se je v rednih oddelkih delež otrok s posebnimi potrebami povečal z 1,8 % na 8,1  % glede na število vključenih otrok. Tem trendom je sledilo tudi zaposlovanje v vrtcih. Leta 2009 je bilo sistemiziranih 19,5 delovnih mest vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo  in 14 delovnih mest spremljevalcev. V letu 2026 se planira 49 delovnih mest vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo in 110,5 delovnih mest spremljevalcev. Od leta 2009 se je število razvojnih oddelkov povečalo iz 8 na 19 oddelkov in ostaja enako kot v prejšnjem letu, pri tem pa odpiramo avtistične oddelke, kjer je normativ za otroke še ugodnejši. 

V MOL ugotavljamo, da je multidisciplinarni pristop znotraj zgodnje obravnave v zdravstvu doprinesel k večji prepoznavnosti ranljivih otrok in s tem k večjemu skupnemu  številu otrok s posebnimi potrebami vključenih v javne vrtce MOL, vendar pomeni obravnava tudi povečane stroške, ki niso vključeni v primerno porabo kot glavnega vira za financiranje občin. Še vedno čakamo na spremembo zakonodaje, s katerimi se bo to področje uredilo. Kot do sedaj, bomo  za te otroke poskrbeli, da bo njihov razvoj potekal skladno s priporočili stroke, a hkrati vztrajali, da se dodatni stroški za vse otroke s posebnimi potrebami prenesejo na državni proračun, kot to že velja za dodatne stroške za otroke v razvojnih oddelkih v vrtcih. 

Tudi v šolskem letu 2026/27 se bo v Vrtcu Hansa Christiana Andersena izvajal krajši program za otroke, ki še ne obiskujejo vrtca in bodo šli septembra 2027 v prvi razred osnovne šole. Na ta način otroke pripravimo na vstop v šolo. Program je namenjen vsem otrokom iz celotnega območja MOL in je popolnoma brezplačen, saj ga financira država. Program Vrtec Hansa Christiana Andersena izvaja že od leta 2021, vpis pa je vsako leto večji, večinoma se v ta program vpisujejo otroci tujci iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij. Dejavnosti so usmerjene predvsem v učenje slovenskega jezika, krepitev besednega zaklada ter krepitev fine in grafomotorike, ob delu in igri pa otroci razvijajo tudi samostojnost. Za otroke in tudi starše je ta program zelo koristna in pozitivna izkušnja, ki omogoča lažji prehod v šolo.

Število ljubljanskih osnovnošolcev se v letu 2026/2027 ponovno zmanjšuje, in sicer bo v 46 javnih osnovnih šolah na območju Mestne občine Ljubljana 678 učencev manj kot v preteklem šolskem letu. Tako se bo v ljubljanskih javnih osnovnih šolah izobraževalo 23.819 osnovnošolcev v 1.083 oddelkih, kar je 20  oddelkov manj kot v preteklem šolskem letu. Povprečno število učencev v oddelku javnih šol je v primerjavi s preteklim letom približno enako. 

V primerjavi s preteklim šolskim letom se bo število prvošolcev v javnih osnovnih šolah zmanjšalo za 71 učencev, in sicer se bo 2.446 prvošolcev šolalo v 114 oddelkih šol na območju MOL. Število oddelkov 1. razreda se bo v šolskem letu 2026/2027 v primerjavi s preteklim letom v ljubljanskih javnih osnovnih šolah zmanjšalo za 3 oddelke. Povprečno število učencev v oddelku 1. razreda javnih šol bo 21,46. 

Podatki ne vključujejo števila učencev v Centru Janeza Levca Ljubljana, saj se tam učenci še vpisujejo. 

V obdobju od 2009 do 2026 se je število osnovnošolcev v ljubljanskih javnih šolah povečalo z 19.172 na 23.819, kar pomeni, da naše šole letos obiskuje 4.647 učencev več kot pred 17 leti. Na vpis otrok v šolo vpliva število rojenih otrok na območju MOL, število odloženih vpisov v prvi razred osnovne šole na območju MOL, število prepisov IZ matične šole na osnovno šolo v drugem šolskem okolišu in število prepisov NA osnovno šolo na območju MOL iz drugega šolskega okoliša. 

Povprečni delež odloženih vpisov od vseh rojenih se je v zadnjih dvanajstih letih izrazito povečal s 5,6 % na letošnjih napovedanih 18,1 %. 

Dodatne prostorske kapacitete v osnovnih šolah zagotavljamo z večjim številom prostorov, ki jih dosegamo s preureditvami in ločevanjem prostorov na več manjših enot, z večjimi notranjimi preureditvami in predelavami ter s prizidki in dozidavami. Kapacitete šol smo od leta 2008 (944 oddelkov) do šolskega leta 2022/23, ko je bilo v šole vključenih največ otrok (1.125 oddelkov), povečali kar za 181 oddelkov. Kljub temu da se v zadnjih letih število učencev zmanjšuje, pa to ne pomeni nujno nižjih potreb po prostorskih kapacitetah. Naraščanje števila otrok s posebnimi potrebami namreč zmanjšuje povprečno število otrok na oddelek. Poleg tega se je v šolskem letu 2025/2026 na 9 šolah izvajal Posebni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (PIP NIS), ki zahteva dodatne prostorske kapacitete. Mrežo šol s PIP NIS bomo v prihodnje širili glede na potrebe.

Prenova sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji se odvija v smeri kurikularne prenove z modernizacijo poklicnega in strokovnega izobraževanja, zakonodajnih sprememb in priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033.

S 1. septembrom 2026 se bo v slovenskih šolah začelo postopno uvajanje prenovljenih učnih načrtov. Spremembe ne bodo uvedene v vseh razredih naenkrat, prav tako se čez noč ne bo spremenil celoten način poučevanja. Najprej bodo prenovljene učne načrte začeli uvajati učenci 1., 4. in 7. razreda osnovne šole, pri nekaterih predmetih tudi učenci 6. razreda. Z novim šolskim letom se na vseh šolah, ki tega niso storile že v preteklosti, dokončno uveljavlja Razširjeni program (RaP). Ta v praksi nadomešča in združuje prejšnje oblike podaljšanega bivanja, dodatnega/dopolnilnega pouka ter interesnih dejavnosti v enoten in bolj strukturiran koncept dejavnosti pred poukom in po njem.

Prenova sistema vključuje učne načrte za osnovne šole in gimnazije ter kataloge znanja pri splošnoizobraževalnih predmetih v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Do konca leta 2025 je bilo sprejetih oziroma določenih 250 prenovljenih programskih dokumentov, med njimi 60 učnih načrtov za osnovne šole in 140 učnih načrtov za gimnazije. Prenova se bo nadaljevala tudi v letih 2026 in 2027, zlasti pri izbirnih predmetih, prilagojenih programih in nekaterih novih učnih načrtih. To pomeni, da se spremembe ne bodo povsod začele istočasno. Učenci, ki septembra 2026 ne bodo obiskovali enega od razredov, v katerih se začne uvajanje, bodo za zdaj večinoma nadaljevali delo po trenutno veljavnih učnih načrtih.

Pomembno novost na področju spremljanja znanja prinaša dokončna uveljavitev sprememb pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ). S 1. septembrom 2026 namreč NPZ v 3. razredu osnovne šole iz maternega jezika in matematike preneha biti poskusen oziroma neobvezen, ampak postaja zakonsko obvezen za prav vse osnovne šole v Sloveniji. S tem se vzpostavlja enoten sistem zunanjega preverjanja dosežkov učencev skozi vsa tri vzgojno-izobraževalna obdobja (v 3., 6. in 9. razredu). Namen obveznega NPZ-ja v tretjem razredu je zgodnja povratna informacija o pismenosti in matematičnih veščinah generacije, pri čemer ti dosežki še vedno ne bodo vplivali na končne šolske ocene.

Druga ključna sistemska sprememba se nanaša na uveljavitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1B), ki se začne polno uporabljati 31. avgusta 2026. Ta novela v krovni zakon prinaša popolnoma nov 4. a člen (podpora in pomoč), ki bistveno spreminja protokol ukrepanja ob zaznavi težav pri učenju. Skladno z zakonodajo šolam ob sumu na specifične primanjkljaje ali druge ovire pri otroku ni več treba čakati na uvedbo uradnega postopka usmerjanja in izdajo odločbe zunanjih komisij. Zakon šolam sedaj nalaga dolžnost, da otroka takoj vključijo v sistemske oblike podpore in pomoči. Te oblike pomoči morajo šole vnaprej natančno opredeliti v svojem Letnem delovnem načrtu (LDN) in so namenjene takojšnjemu razvijanju kompenzacijskih strategij ter doseganju standardov znanja, kar ključno skrajša čas od zaznave težave do dejanske pomoči v praksi.

Od leta 2007 do 2026 smo za področje predšolske vzgoje in izobraževanja namenili 1.808.699.092 EUR, od tega 492.898.050 EUR za investicije in investicijsko vzdrževanje, in pridobili 29.195.152 EUR nepovratnih sredstev.