Rezultati raziskave o merjenju obsega brezdomstva v Ljubljani

Osrednji cilj raziskave je bil ugotoviti število brezdomnih oseb, ki spadajo v posamezne ETHOS – European typology of homelessness and housing exclusion - Light kategorije - te vključujejo predvsem osebe, ki spijo na ulici, osebe v zavetiščih in podprtih oblikah bivanja ter osebe, ki prenočujejo v neprimernih bivališčih (npr. barakah).
Raziskava, ki je bila oktobra 2024 izvedena v več evropskih mestih po enotni metodologiji, je za Ljubljano pomemben mejnik. Prvič doslej imamo konkretne in primerljive podatke o obsegu brezdomstva v našem mestu. Ti so nujni za nadaljnje oblikovanje učinkovitih preventivnih ukrepov in pomoči socialno najšibkejšim in najbolj izključenim, kar redno in z znatnimi sredstvi podpiramo tudi iz proračuna MOL.
Pri štetju brezdomstva in stanovanjske izključenosti v Ljubljani je v letu 2024 sodelovalo 18 organizacij, ki delujejo na območju Ljubljane in naslavljajo potrebe najranljivejših skupin. Zbiranje podatkov je potekalo od 8. do 11. oktobra 2024 s pomočjo anketnega vprašalnika.

Ključni izsledki raziskave:

• V Ljubljani je bilo v anketo vključenih 426 oseb, ki se soočajo z brezdomstvom in stanovanjsko izključenostjo.
• Od tega je bilo 69,7% moških, 29,3% žensk in nekaj nebinarnih oseb.
• Polovica anketirancev (50,5%) spada v starostno skupino 30-49 let, sledijo starostne skupine 50-64 let (21,8%), 65+ let (12,7%), 15% pa je bilo mlajših od 29 let.
• Velika večina anketiranih (78,5%) je državljanov Republike Slovenije, sledijo državljani držav izven Evropske unije (15,3%) in državljani držav članic Evropske unije (5,7%).
• Stalno prebivališče v MOL ima 40,9% anketirancev, 22,8% pa jih ima v MOL urejeno zakonsko prebivališče. 6,3% vprašanih nima urejenega niti stalnega niti zakonskega prebivališča.
• Večina vprašanih (66,5%) živi samih, 10% je parov z enim ali več otroki, ter 8,4% samohranilci/-ke z enim ali več otroki.
• Največ vprašanih (29,2%) živi v eni od oblik začasne nastanitve, kjer prevladujejo naprednejše oblike programov nastanitvene podpore, sledijo osebe, ki prenočujejo v nekonvencionalnih bivališčih (25,6%), in osebe, ki prenočujejo na javnem prostoru (18,8%).
• Zaskrbljujoči so podatki o trajanju brezdomstva, ki kažejo, da je kar 43,7% anketiranih oseb brez doma že pet let ali več, kar kaže pomanjkanje dolgoročnih izhodov iz brezdomstva.
• Med razlogi za brezdomstvo najpogosteje navajajo družinske težave (41,8%), finančne razloge (32,9%), zdravstvene težave (vključno z odvisnostjo od alkohola in/ali drog) (23,9%), nasilje v družini (22,3%) in prenehanje najemnega razmerja/deložacijo (13,4%).

Raziskava v Ljubljani je bila izvedena v okviru projekta European Homelessness Counts, ki ga financira Evropska komisija, v njem pa je v letu 2024 sodelovalo 15 mest iz 10 različnih evropskih držav. Mednarodna koordinatorica projekta je belgijska univerza KU Leuven, nacionalna koordinatorica za Slovenijo pa Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Skupno poročilo in splošni rezultati za vsa evropska mesta, ki so v letu 2024 sodelovala pri projektu štetja brezdomstva, so dostopni na spletni strani KU Leuven tukaj.