Odpadki danes

Ravnanje z odpadki vključuje:

• zbiranje, prevoz, sortiranje in predelavo odpadkov,
• odstranjevanje odpadkov, 
• nadzor vseh postopkov ter 
• upravljanje naprav za odstranjevanje odpadkov, tudi po njihovem zaprtju.

Učinkovito ravnanje z odpadki lahko bistveno prispeva k učinkoviti rabi virov in ti so bistvenega pomena za zadovoljevanje potreb človeške družbe in zagotavljanje njenega nadaljnjega razvoja. Zbrane odpadke, ki jih doma pravilno ločimo, prevzamejo pooblaščena podjetja ali zbirni centri, ki poskrbijo za ponovno uporabo, predelavo ali reciklažo odpadkov.

Mešane komunalne odpadke, te odlagamo v črne zabojnike, se v centrih za ravnanje z odpadki mehansko-biološko predela, na ta način se izloči vse, kar je še uporabno in možno v čim večji meri reciklirati. V Sloveniji imamo 9 centrov za mehansko-biološko predelavo komunalnih odpadkov. Največji regijski center za predelavo komunalnih odpadkov je RCERO Ljubljana, kjer iz mešanih komunalnih odpadkov, kosovnih odpadkov in odpadnega lesa pridobivajo gorljive frakcije, ki nadomeščajo fosilne vire.

Gorljive frakcije iz komunalnih odpadkov predstavljajo tisti odpadki, ki ostanejo kot preostanek komunalnih odpadkov po mehansko-biološki predelavi. Strokovno jim rečemo gorljiva lahka frakcija odpadkov. Preprosteje povedano pa so to tisti odpadki oz. preostanki komunalnih odpadkov, ki jih ne moremo več ponovno uporabiti, niti jih ne moremo reciklirati. Ostanejo zgolj in samo še odpadek, a ker imajo dobro kurilno vrednost, jih lahko uporabimo kot gorivo – za proizvodnjo toplote ali električne energije.

Trenutno iz Slovenije kar 75 % preostanka po obdelavi komunalnih odpadkov na leto izvozimo v tujino, in sicer predvsem v Avstrijo, na Slovaško, Madžarsko, v Nemčijo ter na Nizozemsko, napoveduje pa se celo odvoz v Grčijo. V vseh teh državah slovenske gorljive frakcije uporabijo predvsem za proizvodnjo toplote in elektrike. Po javno dostopnih podatkih smo leta 2021 kar 173.000 ton odpadkov, ki jih ni bilo mogoče reciklirati, odpeljali v povprečju 420 kilometrov daleč, za kar smo potrebovali kar 8.600 tovornjakov. Ob zelo visokih stroških odvoza se soočamo tudi s perečimi težavami, kot je občasno zapiranje tujih trgov in s tem meja za slovenske odpadke, kar pomeni kopičenje odpadkov doma, s tem pa narašča tveganje za vse bolj pogoste požare zaradi samovžiga odpadkov na deponijah.

Na leto v RCERO Ljubljana ostane okoli 100.000 ton gorljivih frakcij iz komunalnih odpadkov. Ker nimamo dovolj lastnih zmogljivosti za uporabo, te odvažamo v tujino, včasih tudi 1.000 kilometrov stran. 
Za lažjo predstavo: Ta količina odpadkov tehta toliko, kot bi tehtalo skupaj 10 Eifflovih stolpov v Parizu.
Prevoz naših odpadkov v tujino povzroča visok ogljični odtis zaradi izpustov iz transporta in uvoza drugih energentov, ki jih  uporabljamo namesto odpadkov (npr. premog). Poleg tega odgovornost za svoje odpadke prenašamo na druge in za to plačujemo visoke stroške, ki presegajo 20 milijonov EUR na leto.

Kopičenje oz. odlaganje gorljivih frakcij iz komunalnih odpadkov predstavlja veliko okoljsko tveganje, med katerimi večje tveganje  predstavljajo že izpostavljeni požari, poleg tega pa odpadki zahtevajo veliko prostora glede na svojo težo. Si lahko predstavljate, koliko »Eifflovih stolpov« bi se do danes že nabralo v Ljubljani?

Rešitev je jasna: Gorljive frakcije iz odpadkov, ki niso uporabne za nič drugega, lahko pretvorimo v toploto in elektriko.