TEO Ljubljana - toplota in elektrika iz odpadkov

V Ljubljani načrtujemo gradnjo najsodobnejšega objekta za energijsko izrabo odpadkov oziroma povedano bolj preprosto - sežigalnice. Pri gradnji bomo upoštevali najstrožja merila za varovanje zdravja ljudi in okolja. Za delovanje bomo uporabili samo domače gorljive frakcije iz komunalnih odpadkov, ki jih ni več mogoče snovno uporabiti ali reciklirati in jih danes odvažamo na sežig v tujino. 

Sežigalnica je najbolj gospodarna in okoljsko sprejemljiva rešitev za naše komunalne odpadke, ki jih zdaj izvažamo. V njej bi lahko energijsko izrabili 130.000 ton gorljivih frakcij iz komunalnih odpadkov letno, pri tem pa bi s toploto in elektriko oskrbeli več kot 20.000 gospodinjstev.

Ljubljana ima največji in sodoben regijski center za ravnanje z odpadki, v katerem nastajajo domače gorljive frakcije, in največji sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji, v katerem lahko energijo teh gorljivih frakcij pretvori v za človeka koristno toplotno in električno energijo. S tem bo zagotovljeno krožno gospodarstvo na celotnem področju ravnanja z odpadki, povečala pa se bo tudi samooskrba in energijska varnost ter zanesljivost z domačim energetskim virom.

TEO Ljubljana bo zasnovan kot nov, samostojen objekt za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije, zgrajen z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (BAT), z visoko energijsko učinkovitostjo in ob upoštevanju vseh najstrožjih meril in standardov za varovanje okolja in zdravja ljudi:

• Izkoriščanje energije iz nereciklabilnega dela komunalnih odpadkov po predelavi bo potekalo v dveh enakih parnih kotlih na vrtinčno kurjavo;
• Za čiščenje dimnih plinov bomo uporabljali kombinacijo suhih in mokrih postopkov, vse z najboljšimi razpoložljivi tehnikami, zapisanimi v Referenčnih dokumentih (BREF), tako da bomo lahko zagotavljali najnižjo možno raven emisij posameznih onesnaževal v dimnih plinih, ki so zapisane v BAT zaključkih (BAT vrednosti);
• Dimni plini bodo odvedeni skozi dimnik, ki bo projektiran tako, da ne bo dodatne obremenitve kakovosti zraka v Ljubljani tudi v primeru zelo neugodnih vremenskih razmer;
• Trdni ostanki sežiga bodo pred odlaganjem ustrezno stabilizirani in solidificirani, tako da jih bo mogoče odlagati na odlagališčih nenevarnih odpadkov.

Gorljivih frakcij iz komunalnih odpadkov ne bomo uvažali, uporabljale se bodo izključno domače, slovenske gorljive frakcije iz prispevnega območja, kot ga določa Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.

Obratovanje TEO Ljubljana se bo lahko prilagajalo dejanskim količinam goriva iz komunalnih odpadkov in potrebam po toploti iz sistema daljinskega ogrevanja.

V Sloveniji v povprečju nastane več kot 8 milijonov ton vseh vrst odpadkov, od tega več kot polovica v storitvenih dejavnostih, tretjina v proizvodnih dejavnostih in okoli desetina v gospodinjstvih. Odpadek je snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Vsak produkt nekoč postane odpadek, samo vprašanje časa je, kdaj.

Odpadke razvrščamo v skupine po različnih merilih:

• glede na izvor (npr. gospodinjski, industrijski, gradbeni …),
• glede na nevarnost (nevarni in nenevarni),
• glede na vrsto, kar predstavljajo skupine odpadkov z enakimi oziroma podobnimi lastnostmi in zahtevami za ravnanje z njimi (npr. elektronski odpadki, biološki odpadki …).

Ljubljana se na področjih ločenega zbiranja in recikliranja odpadkov uvršča v sam vrh EU, medtem ko smo pri energijskih izrabi odpadkov med manj uspešnimi. Kljub visokemu deležu ločeno zbranih odpadkov in visoko stopnjo recikliranja, pa se količine odpadkov, ki jih ustvarimo prebivalci Slovenije, ne zmanjšujejo.
Vsak prebivalec Slovenije letno ustvari v povprečju več kot 500 kilogramov komunalnih odpadkov, približno toliko
kot tehta en majhen avto. V Ljubljani letno zberemo manj komunalnih odpadkov na prebivalca, in sicer okoli 370 kg na leto.

Trajnostno ravnanje z odpadki je eden od temeljev varovanja okolja. Cilj sodobne družbe je »postati in ostati družba brez odpadkov«, kar pomeni, da z viri ravnamo čim bolj skrbno, zmanjšujemo potrošnjo in čim več stvari ponovno uporabimo ali recikliramo. V sodobni družbi si prizadevamo za krožno gospodarstvo, v katerem odpadki postanejo nove surovine. V taki družbi se vsi napori najprej vlagajo v preprečevanje nastajanja odpadkov, v njihovo ponovno uporabo in recikliranje odpadkov. Tem ukrepom nato sledi še energijska izraba ali druga predelava. 
Odlaganje odpadkov na odlagališča naj bo zadnja možnost, ki se ji, če se le da, izognemo.