Največje zelene pridobitve

Zeleno, zeleno, zeleno

Če iz razglednega stolpa Ljubljanskega gradu pogledamo na Ljubljano, hitro ugotovimo, da smo obkroženi z naravo. Ljubljana iz narave črpa, se iz nje uči, predvsem pa jo spoštuje. Čeprav skorajda polovico občine pokrivajo gozdovi, ki skupaj z ostalimi zelenimi površinami obsegajo kar tri četrtine celotne površine mesta, v Ljubljani vztrajno širimo zelene kotičke.

Na območju mesta najdemo štiri krajinske parke: Krajinski park Rožnik, Tivoli in Šišenski hrib, ki leži v neposredni bližini mestnega središča. Znotraj njegovih meja smo ohranili številne naravovarstveno pomembne vrste, ki so uvrščene na rdeči seznam ogroženih vrst. Park je hkrati izjemno priljubljen med meščani, ki se tam rekreirajo, sproščajo ter uživajo v stiku z naravo.

V neposredni bližini je eden najstarejših botaničnih vrtov v Evropi, ki deluje že od leta 1810 in je njihova najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z nepretrganim delovanjem.

Posedanje na travi, sprehajanje psov, igra s prijatelji in rekreacija

Parki imajo za meščanke in meščane poseben pomen, za kakovost življenja v mestu pa pomembno funkcijo – socialno, psihološko, zdravstveno in tudi ekonomsko. Včasih nepredstavljivo, danes pa povsem samoumevno je posedanje na travi, igranje z žogo, hoja po vrvi,  pikniki in praznovanje rojstnih dni s prijatelji ali pa nabiranje sadja z dreves v javnih sadovnjakih, urejenih v številnih parkih. To je Ljubljana - zelena in dostopna vsem.

Vrtnica Ljubljana

V parku Tivoli smo leta 2016 za vrtnico Ljubljane razglasili mnogocvetno vrtnico, belo krem barve. Ta krasi mestne parke, prometna krožišča in druge javne površine. Vrtnico so izbrali obiskovalci parka in strokovna komisija, izbirali pa so med petimi kandidatkami iz različnih držav. Trenutno naše mesto krasi že 1.350 vrtnic Ljubljana.

Več kot 100 hektarjev novih zelenih površin

Degradirane, prezrte in neizkoriščene dele mesta spreminjamo v nove zelene površine, s čimer prispevamo k blaženju podnebnih sprememb in kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane (parki, vrtički, igrišča, urbani sadovnjaki ipd).

Nove brvi na Poti spominov in tovarištva

Za še lepše sprehode in prijetnejšo rekreacijo smo nove brvi postavili tudi na Poti spominov in tovarištva – Glinščica, Pržanec in Mali graben, ki je z 42 metri razpona ena najdaljših brvi iz lepljenega lesa v Evropi.

Sistem podzemnih zbiralnic v mestnem središču

Ljubljana je prva in edina evropska prestolnica po sistemu nič odpadkov (zero waste). V Ljubljani zbiramo štiri vrste odpadkov po sistemu od vrat do vrat, v mestnem središču pa smo za učinkovito in očem prijaznejše zbiranje odpadkov poskrbeli s podzemnimi zbiralnicami. Podzemni zabojniki za papir, steklo in embalažo so dostopni vsem, zabojniki za biološke odpadke ter preostanek odpadkov pa so namenjeni okoliškim gospodinjstvom in trgovcem, gostincem ter podjetjem. Uporabniki jih odpirajo s posebnimi karticami, ki beležijo vnos, od česar je odvisna tudi višina zneska na mesečni položnici.

V Ljubljani imamo več kot 67 podzemnih zbiralnic, s katerimi smo zamenjali približno 9.500 običajnih zabojnikov. Z vgradnjo podzemnih zbiralnic bomo nadaljevali tudi v prihodnje.

Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO)

Ljubljanski center za predelavo odpadkov je največji okoljski projekt v državi, kjer skrbimo za odpadke tretjine Slovenije. Ključni del regijskega centra so trije objekti, namenjeni mehansko-biološki obdelavi odpadkov. Ključna naloga regijskega centra je, da iz mešanih odpadkov izločimo kar največ še uporabnih materialov in da iz ločeno zbranih bioloških odpadkov pridelamo kompost. Ta je prvega kakovostnega razreda.

Tovarna za predelavo odpadkov, kot centru poljudno rečemo, uporablja najmodernejšo in trajnostno tehnologijo za ravnanje z odpadki v evropskem merilu ter zagotavlja zelena delovna mesta, s posebno učno potjo pa v javnem podjetju VOKA SNAGA na ustvarjalen način prikazujejo tudi vidik ravnanja z odpadki po načelih krožnega gospodarstva.

Urejanje vrtičkarskih območij

V Mestni občini Ljubljana si prizadevamo za povečano stopnjo samooskrbe, saj e pridelovanje hrane na manjših površinah tudi izredno pomembna povezovalna dejavnost z močnim potencialom medgeneracijskega sodelovanja, povečevanja socialne vključenosti in dobrodošla alternativa za socialno šibke prebivalce mesta. Do danes smo uredili več kot 900 vrtičkov. 

Javni sadovnjaki 

V sklopu urejanja vrtičkarskih območij zasajamo nove javne sadovnjake.

Mestni park Rakova Jelša

Približno 12 hektarjev veliko območje nekdanjih nelegalnih vrtičkov na Rakovi jelši, ki so po odstranitvi lop leta 2010 postali črno odlagališče odpadkov, smo v celoti prenovili in vnesli nove vsebine. Nova ureditev vključuje parkovno površino s piknik prostori, ki je tudi vstopna točka v Krajinski park Ljubljansko barje, javni sadovnjak s skoraj 100 različnimi sadnimi drevesi in novo vrtičkarsko območje s preko 300 vrtički. Poleg vrtičkov smo zagotovili tudi infrastrukturo, ki se navezuje na obstoječi sistem poti in jarkov. Za projekt, ki je bil razdeljen v dve fazi, smo namenili nekaj več kot milijon evrov.

Brv čez Lahov graben

Julija 2017 smo zaključili projekt izgradnje brvi čez Lahov graben, ki je del sklopa mestnega parka Rakova jelša. Ob izgradnji brvi smo v parkovnem delu uredili tudi manjše otroško igrišče.

Projekt je nastal kot potreba premostitve obstoječega vodotoka Lahov graben. Z brvjo omogočamo dostop obiskovalcem in uporabnikom mestnega parka Rakova jelša. Oblika in zasnova brvi se navezuje na že urejeni mestni park. Glavni gradnik brvi so tako leseni ožgani tramovi. Brv je namenjena pešcem in kolesarjem ter povezuje parkovni del z območjem vrtičkov. Ob izgradnji brvi smo v parkovnem delu uredili tudi manjše otroško igrišče. 

Družinski park Muste

Ta je del obsežnega parka Muste, ki povezuje Nove Fužine in Štepanjsko naselje na nasprotnih nabrežjih Ljubljanice, v okviru projekta pa je med drugim predvideno še vrtičkarsko območje s t. i. užitnim parkom in sprehajalnimi potmi. Oba dela parka bo povezal tudi nov doživljajski most. Idejna zasnova, ki smo jo pripravili v letu 2015, obsega območje ob obeh bregovih Ljubljanice in južni del proti Litijski cesti. 

Gradnjo družinskega parka Muste z igrali za vse starostne skupine otrok, gibalno ovirane otroke in naprave za starejše smo začeli v letu 2017. Zasadili smo javni sadovnjak s 64 sadnimi drevesi in drevored ob otroškem igrišču, dopolnili manjkajočo živo mejo in pripravili teren za parkirišča, ki so namenjena gibalno oviranim.

Ime MUSTE ima zgodovinsko podlago, saj izhaja iz Franciscejskega katastra za Kranjsko (1823-1869) in predstavlja najstarejše znano zapisano poimenovanje tega območja. Izsek iz katarstra.

Ureditev nabrežja Ljubljanice v parku Muste

Po vzpostavitvi novega družinskega parka Muste smo projekt celovite ureditve tega območja nadaljevali z izvedbo ureditve levega brega Ljubljanice vzdolž celotnega območja parka kjer smo vzpostavili nov javni prostor s sprehajalno potjo, klopmi in ležalniki za preživljanje prostega časa. Ureditev je vključevala čiščenje terena in odstranitev odpadkov, čiščenje in obrez vegetacije vzdolž nabrežja, dosaditev žive meje, izvedbo sprehajalne poti, za katero smo porabili skoraj 2.500 robnikov in namestitev urbane opreme. Na prodnatem delu nabrežja smo uredili plažo, kjer smo namestili ležalne ploščadi, zasadili manjkajoči drevored in uredili zelenico, s katero smo onemogočili dostop in vožnjo vozil po pešpoti.

Plaža Sava

Lokacija se nahaja gorvodno od Črnuškega mostu, v bližini teniških igrišč – ob stopenjskem jezu (parc. št. 2358/1 k.o. Ježica). Gre za območje Nature 2000, naravne vrednote Sava in ekološko pomembnega območja, na katerem so posegi zelo omejeni. Projekt je vključeval sanacijo brežine, dostop do vode in postavitev ležalnih ploščadi za sončenje. Za sanacijo brežine in dostopne poti do vode smo izvedli kranjsko steno (dvojno kašta), ki je izdelana iz borovega lesa. Trajnejši in obstojnejši materiali za ureditev niso bili dovoljeni. Prav tako niso bili dovoljeni nikakršni posegi v pas tik ob vodi, zato smo predvideli betonske 'prefabrikate' v velikosti 2x2 metra, ki služijo kot ploščadi za sončenje. V sklopu projekta so izvedli tudi dostop za intervencijo (gasilce), ki ga do sedaj niso imeli. Uredili smo plažo za sončenje in ne kopališče. 

Fizikalno kemijske parametre na reki Savi smo tako kot vsako leto tudi letos opazovali enkrat v poletnem času. Analize so pokazale, da so razmere s kisikom bile zelo ugodne, koncentracije organskih snovi in fosforja so bile nizke, koncentracije težkih kovin in mineralnih olj pa na sami meji določljivosti. Mikrobiološke parametre smo opazovali štirikrat v poletnem času. V obdobju vzorčenja, v avgustu, so bili izpolnjeni kriteriji skladno z  Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda.

Urbani sadovnjak in obnova otroškega igrišča v Savskem naselju

Ureditev urbanega sadovnjaka (100 m2) in obnova otroškega igrišča med Linhartovo, Savsko in Mislejevo ulico je del širšega projekta oživitve Savskega naselja. Prenova in oživitev območja okrog Savskega hriba, ki zajema košarkarsko in otroško igrišče, hrib nad zakloniščem ter nekaj zelenic, smo uredili na pobudo tamkajšnje meščanke. Pri prenovi smo ohranili vsa prvotna igrala in jih barvno povezali v enotno zgodbo ter obogatili z nekaj novimi dodatki. V Savskem naselju smo hkrati uredili tudi pravi urbani sadovnjak.

Park Vodnikova

Pred obnovo je bil v območju parka zaraščen travnik z razgibanim reliefom, na katerem so se velikokrat zadrževali narkomani. Z revitalizacijo smo uredili dostop do Vodnikove ceste, zagotovili igrala, zgradili pešpoti in dostop do igralnih površin.  Na območju parka, velikosti približno pol hektarja, smo uredili igralno pot z desetimi postajami po načelih gozdne pedagogike. Pri opremi in izdelavi igral na novi igralni poti je bilo porabljeno drevje, ki ga je poškodoval žledolom pomladi 2014.  Za ureditev parka smo namenili 57.000 evrov.

Park Koseški bajer

Degradirano območje ob Koseškem bajerju smo v letu 2015 spremenili v večgeneracijski park (0,15 hektarja) z otroškim igriščem za najmlajše in malce starejše otroke z igrali, ki so primerna tudi za osebe z oviranostmi, ter namestili telovadna orodja tudi za starejše občane, t. i. senior sport. Revitalizacija območja je obsegala odstranitev gradbenih odpadkov, nakup in montažo igral, izgradnjo novih pešpoti, ureditev dostopov do igralnih površin, zasaditev dreves (brezov gaj) in grmovnic za zaščito pred ulico Draga. Za ureditev parka smo namenili 55.000 evrov.

Dijaški park Bežigrad

Park se nahaja pred gimnazijo Bežigrad. Uredili smo ga na pobudo dijakov gimnazije Bežigrad, ki bo v nadaljevanju park tudi vzdrževala. Izveden je bil priklop vode in postavljen pitnik, vzpostavljene povezovalne potke in nameščena urbana oprema (klopi in mize). Obrezali smo vsa obstoječa drevesa in grmovnice, posadili dve drevesi in dosadili živo mejo ter ozelenili steno, ki meji na sosednjo parcelo.

Tomanov park

Tomanov park leži v križišču Resljeve in Masarykove ceste. To poimenovanje smo na Mestni občini Ljubljana izbrali zaradi kamnoseka Feliksa Tomana, ki je živel in ustvarjal v hiši poleg parka. Park, ki smo ga v letu 2017 preuredili iz gradbene jame, je danes prostor urbanega druženja, posedanja na kamnitih klopeh, rolkanja in čakanja na naslednji vlak. 

Park Teren

Park smo poimenovali Teren, ker predstavlja prostor za eksperimentiranje, grajenje in preizkušanje novih idej, različnih deležnikov in temelji na ideji spodbujanja krožnega gospodarstva. 

Gradbeno jamo smo začasno preoblikovali v gradbišče urbane kulture. Teren ponuja nove možnosti za učenje, druženje, spoznavanje in igro.  Trenutno v projektu sodelujejo: Walfdorska šola (ki po principu re-use ureja grede, kjer bodo gojili različne vrtnine), društvo UAUU in GOR (Izdelali so klopi in naprave za zunanjo vadbo, stari kiosk pa so preuredili v lopo za shranjevanje orodja.

Vsa oprema je izdelana iz odpadnih predmetov in materialov, najdenih v zbirnem centru VOKA SNAGA.

Projekt ima dva ključna cilja:

  • Aktivno vključevanje različnih deležnikov – predvsem mladih (NVO, društev, šolarjev, podjetij, občanov, …)
  • Praktična predstavitev pomena krožnega gospodarstva

Urbani gozd

Tik ob doživljajskem parku Teren (ob Masarykovi) smo degradirano površino, kjer je nastalo divje parkirišče spremenili v t.i. Urbani gozd. Postavili smo 19 dreves različnih sort javorja, ki smo jih posadili v 500 litrska korita in tako avtomobile nadomestili z drevesi, ki so neprecenljive vrednosti za blaženje podnebnih sprememb.

Livada

Nekdaj zapuščeno zemljišče smo z mladimi spremenili v pravi učni laboratorij, kar je tudi bil cilj mednarodnega projekta Green Surge, v okviru katerega je nastajala LIVADA. Cilj projekta je, da se skupaj z relevantnimi deležniki izdela model inovativnega načrtovanja in uvajanja večnamenske zelene infrastrukture mesta. Rezultat projekta Green Surge je skupnostni urbani prostor LIVADA, ki omogoča: načrtovanje, vzpostavitev in uporabo prostora po meri uporabnikov; prostor za aktivno preživljanje prostega časa mladih s komponentami zelene ekonomije; skupni socializacijski prostor načrtovane Mreže mladinskih centrov Ljubljane; razvoj zdravega urbanega življenjskega prostora, lokalno pridelavo kakovostne hrane in vzpodbujanje bio-kulturne raznolikosti urbanega okolja. 

Gozdna učilnica za slepe in slabovidne

V parku Tivoli smo uredili gozdno učilnico za slepe in slabovidne. Učilnica obsega dostopno pot, peščeno ploščad in leseno teraso, s treh strani pa je obdana z leseno ograjo. Zasnovana je tako, da njene elemente spoznavamo z gibanjem po njenem robu.  Gozdna učilnica je namenjena spoznavanju razlik med naravnimi parki oziroma naravnimi spomeniki in oblikovano naravo (mestni parki) ter spoznavanju glavnih listnatih drevesnih vrst, ki rastejo v naših gozdovih.

Revitalizacija ribnika Tivoli

Revitalizacija in s tem povečanje biotske pestrosti je obsegala ureditev vzhodne obale ribnika, zasajenega s trstiko, ter ureditev dveh močvirnih gred ob betonski pregradi. Na novo smo uredili dotok in iztok iz ribnika ter dva lesena podesta, kjer radi posedajo obiskovalci ribnika.

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je največje zavetišče v Sloveniji, ustanovljeno med prvimi, v njem pa najde varno zavetje kar četrtina slovenskih zapuščenih živali. Pohvalimo se lahko z ogromnim strokovnim napredkom: živali oskrbujemo po najvišjih strokovnih protokolih za zavetišča v Sloveniji in med naprednejšimi v svetu ter ne izvajamo evtanazij, kadar je potrebna daljša namestitev živali. Največji napredek v zadnjih letih je med drugim začetek strokovne socializacije in prevzgoje psov z neželenim vedenjem ter strokovno usposabljanje prostovoljcev – sprehajalcev zavetišča, ki veliko psom omogoča predvsem posvojitev in dodatno spodbuja splošen trend šolanja in vzgoje psov ter povečuje odgovornost skrbnikov.