Energijska izraba odpadkov

Odlaganje gorljivih frakcij iz komunalnih ni sprejemljivo, rešitev pa je jasna: Gorljive frakcije iz odpadkov, ki niso uporabne za nič drugega, lahko pretvorimo v toploto in elektriko.

Energijska izraba komunalnih odpadkov v Sloveniji je skladno z Zakonom o varstvu okolja obvezna državna gospodarska javna služba, ki se lahko izvaja na osnovi Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Vlada RS se je odločila, da aktivno pristopi k reševanju problematike ravnanja z odpadki, v skladu s predpisano hierarhijo ravnanja z odpadki na ravni EU, ki vključuje tudi energijsko izrabo gorljivih frakcij komunalnih odpadkov. Glede na količine teh odpadkov je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) kot pristojno ministrstvo ocenilo, da bi v Sloveniji potrebovali 3 objekte za energijsko izrabo komunalnih odpadkov. Trenutno je v Sloveniji zgolj en tak objekt, in sicer v Celju - Toplarna Celje, ki uspešno obratuje že skoraj deset let.
Najprimernejši lokaciji za postavitev novih dveh objektov za energijsko izrabo komunalnih odpadkov sta Ljubljana in Maribor, saj v teh dveh mestih zberemo in predelamo največ komunalnih odpadkov. Obe mesti imata energetsko učinkovit sistem daljinskega ogrevanja, ki je potreben za koristno izrabo toplote, proizvedene za energijsko izrabo komunalnih odpadkov.

Vlada RS je aprila 2025 sprejela novo Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (Uredba), ki omogoča, da bo država s koncesijo predala zahteve in odgovornosti koncesionarjem, ki bodo skrbeli za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe. Na kratko Uredba predstavlja pravni okvir, ki omogoča, da bomo lahko veliko večino slovenskih gorljivih frakcij iz komunalnih odpadkov odgovorno in koristno uporabili doma. Uredba določa tudi pomembna okoljska merila z najvišjimi okoljskimi standardi, ki morajo biti dosežena oz. izpolnjena za namen energijske izrabe odpadkov.

Trenutno potekajo postopki javnega razpisa za podelitev koncesij za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Za samo postavitev oz. izgradnjo objekta za energijsko izrabo komunalnih odpadkov pa bodo koncesionarji morali uspešno izvesti še:

• umeščanje objektov v prostor s celovito presojo vplivov na okolje 
• po izgradnji objekta pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje energetskega objekta

V Sloveniji je skladno z Uredbo za energijsko izrabo lahko namenjenih skupno 220.000 ton gorljivih odpadkov, od tega: 

• 140.000 ton gorljivih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov (odpadki, ki jih odlagamo v črne zabojnike), kar po Uredbi predstavlja gospodarsko javno službo,
• 80.000 ton iz obdelave drugih ločeno zbranih komunalnih odpadkov, kot so
  kosovni odpadki, odpadni les in tudi drugi komunalni odpadki, ki nastanejo z mehansko obdelavo, kar po Uredbi predstavlja posebno storitev.

Med posebne storitve, opredeljene v Uredbi, spada tudi sežiganje blat komunalnih čistilnih naprav, ki so nastala na območju Republike Slovenije. Za Ljubljano je predvidenih 130.000 ton gorljivih frakcij iz komunalnih odpadkov, kar predstavlja zahodno prispevno območje Slovenije, in za Maribor 50.000 ton gorljivih frakcij iz komunalnih odpadkov, kar predstavlja vzhodno prispevno območje Slovenije. Celje v obstoječem objektu obdrži količino gorljivih frakcij iz komunalnih odpadkov, to je 40.000 ton letno.