Zelena

V Ljubljani dihamo čist zrak

Kakovost zraka v MOL se izboljšuje in je danes neprimerno boljša, kot je bila pred desetletji. S številnimi ukrepi tako na področju trajnostne mobilnosti kot tudi energetike smo dosegli to, da danes vse merilne postaje v večjem delu leta izkazujejo vrednosti posameznih parametrov, ki so skladno z veljavno zakonodajo pod mejnimi vrednostmi.

Občasna preseganja delcev PM beležimo v času kurilne sezone, predvsem zaradi individualnih kurišč na obrobju mesta in v primestnih občinah. Kakovost zraka v Ljubljani je zaradi kotlinske lege odvisna tudi od klimatskih razmer. V zimskem času, ko nastopijo dolgotrajne temperaturne inverzije, in je prevetrenost slaba, lahko pride do občasnih preseganj mejnih vrednosti.

Meritve posameznih parametrov kakovosti zraka izkazujejo, da smo učinkoviti in danes dihamo mnogo bolj čist zrak kot pred 15 leti. Z vstopom Ljubljane v Misijo 100 ogljično nevtralnih mest do leta 2030 smo si zadali še bolj ambiciozen načrt ukrepov, ki bodo še dodatno prispevali k izboljšanju kakovosti zraka. Tako z ukrepi na področju trajnostne energetike, kot tudi na področju trajnostne mobilnosti. K izboljšanju kakovosti zraka v mestu največ prispevajo ukrepi s področja trajnostnega prometa in energetike.

Primerjava kakovosti zraka po mestih je lahko izjemno zavajajoča in nekorektna. Vsako mesto ima določene geografske in meteorološke značilnosti, različno postavljena merilna mesta, različno število merilnih mest, itd. Vsako navajanje podatkov in primerjava med njimi zahteva zelo natančno interpretacijo. 

Tisto, kar je ključno, je to, da dolgoletni niz podatkov za Ljubljano izkazuje trend izboljšanja kakovosti zraka. Danes v Ljubljani dihamo mnogo boljši zrak kot pred desetletji. Pomembno je, da s tem potrjujemo učinkovitost ukrepov, ki so bili izvedeni do sedaj in ki jih bomo izvajali tudi v prihodnje.

Več informacij:

• Podatki o kakovosti zraka
• Kako pravilno kurimo z lesom
• Zgorevanje lesa v malih kurilnih napravah

V Ljubljani pijemo čisto in dobro vodo

V Ljubljani pijemo čisto in tehnološko neobdelano vodo. Varna oskrba s pitno vodo v Ljubljani že več kot stoletje temelji na vodnih virih, ki jih najdemo v neposredni bližini mesta. Naša država je ena izmed bolj vodnatih držav v Evropi, kar pomeni, da se skozi lokalni vodni tok pretaka nadpovprečno veliko vode. S padavinami in dotokom pridobimo več vode, kot je porabimo. V podzemnih vodah so glavne svetovne zaloge pitne vode in nič drugače ni v Ljubljani. Do svojih vodnih virov smo prijazno, zeleno mesto in imamo možnost, da z ustreznim prostorskim načrtovanjem ohranimo ta biser tudi za prihodnje generacije.

V Ljubljani pijemo čisto in tehnološko neobdelano vodo. Varna oskrba s pitno vodo v Ljubljani že več kot stoletje temelji na vodnih virih, ki jih najdemo v neposredni bližini mesta. Naša država je ena izmed bolj vodnatih držav v Evropi, kar pomeni, da se skozi lokalni vodni tok pretaka nadpovprečno veliko vode. S padavinami in dotokom pridobimo več vode, kot je porabimo. V podzemnih vodah so glavne svetovne zaloge pitne vode in nič drugače ni v Ljubljani. Do svojih vodnih virov smo prijazno, zeleno mesto in imamo možnost, da z ustreznim prostorskim načrtovanjem ohranimo ta biser tudi za prihodnje generacije.

Voda je dostopna vsem

Vodni viri ljubljanskega vodovodnega sistema so že od leta 1955 zaščiteni z vodovarstvenimi območji. V Ljubljani spremljamo kakovost podzemne vode Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, ki sta glavna vira pitne vode za mesto Ljubljana. Izvajamo tudi mikrobiološke raziskave osmih vodotokov, in sicer v kopalni sezoni ter ostale parametre enkrat letno v času nizkih pretokov. V zadnjih letih opažamo izboljšanje kakovosti
podzemne vode, saj mejne vrednosti niso bile presežene na nobenem merilnem mestu že od konca leta 2015.

V letu 2017 smo pričeli z monitoringom mikrobioloških parametrov na treh lokacijah na desnem bregu Ljubljanice: na Špici, pred Hradeckega mostom
in na Cankarjevem nabrežju. Tako bomo pridobili informacije za nadaljnje načrtovanje potrebnih ukrepov za izboljšanje kakovosti vode. Izvajamo tudi
monitoring Tivolskega ribnika, kamor zelo radi zahajajo Ljubljančani in drugi obiskovalci parka.

Kar 542 kvadratnih metrov javnih zelenih površin na prebivalca

Kakovost življenja v Ljubljani je na visoki ravni tudi zaradi ohranjene narave. Mesto obkrožajo griči poraščeni z avtohtonim gozdom, ki predstavljajo kar 46 % celotne površine občine.  Na jugu mesto meji na največjo negozdno površino v Sloveniji, Ljubljansko barje, kjer mozaik travnikov, njiv, mejic steljnikov in jarkov omogoča veliko biotsko raznovrstnost. Kar 20 % celotne površine občine ima status zavarovane ali varovane narave. Na območju Mestne občine Ljubljane so razglašeni štirje krajinski parki, številni drevoredi, parki, vrtovi in mogočna drevesa. Praktično sredi mesta lahko najdemo zavarovane, ogrožene in redke vrste.

Biotska raznovrstnost

Številne vrste so se prilagodile na življenje v bližini človeka. V Ljubljani lahko opazujemo 18  različnih vrst netopirjev (v Sloveniji živi 28 vrst), ki so vse na rdečem seznamu ogroženih vrst živali. Bogato je zastopana tudi favna plazilcev, saj od 22 vrst, ki živijo v Sloveniji, lahko na območju občine opazujemo kar 11 vrst, ki so vse ogrožene ali redke vrste. Od 19 vrst dvoživk, ki živijo v Sloveniji jih kar 14 vrst živi v Ljubljani in kar 8 jih najdemo na rdečem seznamu. Tudi podatki o kačjih pastirjih kažejo na to, da se je mesto trajnostno razvijalo, saj jih v naši občini živi kar 49 od 72 vrst, ki jih najdemo v Sloveniji. Prav v središču mesta pa lahko najdemo tudi vrste hroščev, ki ponekod v Evropi veljajo za izumrle vrste.

Atlas ptic

Ptice v Ljubljani in njeni okolici smo popisovali sistematično v času gnezdenja in pozimi. Celotno območje občine je bilo razdeljeno na 69 popisnih poligonov površine 211,1 km2, v katerem smo ptice šteli dvakrat v času gnezdenja in dvakrat pozimi z metodo štetja ob transektu in z metodo popisovanja na površini. Naštetih je bilo kar 97.637 osebkov ptic, od tega je bilo potrjenih kar 161 vrst, med njimi  kar 104 vrste, ki v mestu gnezdijo, 97 pa jih prezimuje. Od potrjenih 161 vrst je kar 86 teh vrst uvrščenih na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst.

Krajinski park Ljubljansko barje

Ljubljansko barje je bilo z uredbo razglašeno kot krajinski park leta 2008. Uvrščeno je na seznam mednarodno pomembnih območij za ptice. Tu gnezdi  kar 107 vrst ptic. Med značilne travniške ptice Ljubljanskega barja spada kosec, ki je ogrožena ptica v svetovnem merilu, tu pa gnezdi največja populacija v Sloveniji. Poleg kosca tu gnezdijo še veliki škurh, priba, poljski škrjanec, drevesna cipa, repaljščica, prosnik, močvirska trstnica, rjava penica, skoraj polovica slovenske populacije sloke in postovka, ki je evropsko ogrožena ptica. Poleg ptic je tu našlo svoj življenjski prostor še 45 vrst sesalcev. Med plazilci lahko predvsem ob vodotokih opazujemo kobranko in belouško, sklednica pa je postala zelo redka. Nekdanje močvirje še vedno nudi ustrezno okolje za razmnoževanje nekaterim dvoživkam in številnim vrstam nevretenčarjev, kar je seveda pogoj za številčnost in pestrost ptic.

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Območje Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba smo z namenom ohranjanja naravne dediščine in svojevrstne krajinske identitete sredi urbanega okolja že leta 1984 z odlokom zavarovali kot krajinski park. V letu 2015 smo odlok posodobili. Krajinski park se razteza na severozahodnem delu mesta Ljubljane in obsega mestni park Tivoli, gozdni prostor Rožnika, Šišenskega hriba in Koseškega boršta v skupni površini okrog 460 ha. Kar 74 % površine krajinskega parka pokriva gozd. Naravne gozdne združbe prevladujejo na vzhodnih pobočjih pod Tivolskim vrhom, Drenikovim vrhom in Rožnikom. Travniki predstavljajo le majhen delež površine in sicer se raztezajo na zahodnem robu parka. Območje krajinskega parka je pomembno zaradi svoje biotske raznovrstnosti, ohranjeni so številni ekosistemi z mnogimi redkimi in ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami.

Krajinski park Polhograjski dolomiti

Krajinski park Polhograjski dolomiti je bil razglašen z odlokom leta 1974. Krajinski park leži na zahodni meji Mestne občine Ljubljana in obsega predvsem samonikle gozdne površine. Gre za območje izjemne biotske raznovrstnosti, kjer so nahajališča nekaterih endemičnih rastlin,  prav tako pa tudi klasična nahajališča kranjskega petoprstnika in Blagajevega volčina.

Krajinski park Zajčja dobrava

Krajinski park Zajčja dobrava je najstarejše razglašeno območje v občini in sicer je bilo razglašeno z odlokom leta 1972. Območje je bilo razglašeno z namenom ohranitve ostanka prvotnega nižinskega gozda, ki varuje bližnje stanovanjsko območje pred negativnimi vplivi industrijske cone in železniške ranžirne postaje. V gozdu živi  dokaj bogata združba ptic, ki jo je potrebno varovati. Predvsem so tu našle svoj življenjski prostor ptice, ki spletajo gnezda v drevesih in grmovju ter primarni in sekundarni duplarji.

Neobnovljiv naravni vir

Tla so površinski del zemeljske skorje, ki je pod vplivom litosfere, atmosfere in hidrosfere dobil novo kakovostno lastnost - rodovitnost. Zaradi antropogenega vpliva so tla izpostavljena različnim degradacijskim spremembam, kot so: erozija, izpiranje, zakisovanje, zaslanjevanje (zimsko soljenje), zbijanje tal, uničevanje strukture in zmanjšanje vsebnosti organskih snovi v tleh. Snovi, ki povzročajo onesnaženost tal, so lahko naravnega ali antropogenega izvora. Med anorganskimi snovmi so očitnejše predvsem težke kovine (kadmij, cink, svinec, krom, nikelj, živo srebro, baker), med organskimi snovmi pa klorirani ogljikovodiki, poliklorirani bifenili, dioksini, fenoli, policiklični aromatski ogljikovodiki in mineralna olja.

Danes so glavni viri vnašanja nevarnih snovi v tla emisije iz prometa in industrije, intenzivno kmetijstvo (živinska in mineralna gnojila ter fitofarmacevtska sredstva), nelegalna odlagališča odpadkov, blata čistilnih naprav, emisije kurišč in ekološke nesreče (razlitja naftnih derivatov in nevarnih kemikalij).

Urbana tla

Načinov vnosa potencialnih nevarnih snovi v človeški organizem je več: z uživanjem hrane, ki je bila pridelana na onesnaženih tleh in onesnažene pitne vode, s prehajanjem preko kože, vdihovanjem prašnih talnih delcev in zaužitjem onesnaženih tal (t. i. iz rok v usta). Slednja načina sta še posebej pogosta pri predšolskih otrocih, saj se dlje časa zadržujejo na otroških igriščih, ker se s tlemi tudi igrajo in talne delce z rokami tudi prenašajo v usta. Nekateri otroci uživajo tla tudi načrtno – motnja, v angleščini imenovana pica. V letu 2009 smo vzpostavili monitoring stanja tal otroških igrišč javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana.

Gozdna tla

Gozdna tla vplivajo na stanje gozdov in na procese v gozdu oz. gozdnih ekosistemih. So nepogrešljiv del gozda, saj v in na njih živijo številne rastline, živali, glive in mikroorganizmi. Za enega najbolj čistih okolij v Ljubljani so se izkazala gozdna tla v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Kakovost zvočnega okolja

Zvočno okolje postaja vse bolj pomembno za sodobnega človeka, kar potrjujejo tudi različne študije, ki obremenjenost s hrupom povezujejo s celo vrsto škodljivih posledic na zdravje in dobro počutje posameznika. Hrup pa ne vpliva le na počutje in zdravje ljudi, ampak ima tudi negativni učinek na zbranost pri delu. Zaradi čezmernega hrupa v bivalnem okolju pa lahko govorimo o degradaciji bivalnega okolja. Nizka obremenjenost s hrupom danes postaja vse bolj pomembna kvaliteta bivalnega okolja.

Viri hrupa so različni, toda večina izmed njih je povezana z dejavnostjo človeka v povezavi z razvojem današnjih mest (promet, industrija). V zadnjih letih je prevladujoči vir hrupa promet. Po nekaterih podatkih (WHO) naj bi bilo v razvitih evropskih državah kar 50 % populacije izpostavljene dnevnemu nivoju hrupa nad 55 dB(A) zaradi prometa. V Ljubljani so hrupno bolj obremenjena območja ob prometnih cestah in ob železniški progi.

V Ljubljani smo z zaprtjem mestnega središča za ves motorni promet smo vrednosti hrupa zmanjšali za kar 6 dBA. Prebivalci smo visokim vrednostim hrupa zaradi prometa (nad 65 dBA) izpostavljeni precej manj (14 %) kot v povprečju ostali Evropejci (20 %), število prebivalcev Ljubljane, ki so zaradi prometa obremenjeni z nočnim hrupom, je 14 %, v Evropi pa kar 30 %.

V okviru dejavnosti projekta Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016 smo predstavili interaktivno zvočno instalacijo na temo hrupa in zvoka v Ljubljani. Ta na zabaven in hkrati poučen način osvešča javnost o problematiki hrupa in hrupne onesnaženosti. Inštalacijo najdete v Mestni hiši.

Izvedba prireditev na javni površini

Organizatorji prireditev morajo pri Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL vložiti vlogo za pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom vsaj 30 dni pred začetkom prireditve. Vlogi morajo obvezno priložiti poročilo o emisiji hrupa v okolje. 

• Vloga za pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom